Po energetski krizi leta 2022 je Evropska unija določila cilje, po katerih morajo biti skladišča pred zimo napolnjena do najmanj 80 oziroma 90 odstotkov zmogljivosti. Vendar EU ne kupuje plina sama, temveč polnjenje skladišč še vedno prepušča zasebnim trgovcem. Ti običajno kupujejo plin po nižjih poletnih cenah in ga prodajajo pozimi po višjih cenah. Letos pa je razlika med poletnimi in zimskimi cenami majhna, zato imajo trgovci precej manj finančnega interesa za obsežno skladiščenje plina, piše Kyiv Independent.
Dodatno težavo predstavlja geopolitična situacija na Bližnjem vzhodu. Zaradi zaprtja Hormuške ožine, skozi katero potuje velik del svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), je Evropa ostala brez pomembnega dela dobav iz Katarja in Združenih arabskih emiratov. Po ocenah je zaradi tega izgubila približno dve milijardi kubičnih metrov plina na mesec oziroma okoli osem milijard kubičnih metrov v ključnem obdobju polnjenja skladišč. Tudi če bi se pomorski promet kmalu normaliziral, izgubljenih količin ne bo mogoče nadomestiti.
Četrtina skladišč bo praznih
Analitiki opozarjajo, da bi lahko bila evropska skladišča do začetka novembra napolnjena le približno do 70 oziroma 76 odstotkov zmogljivosti, kar bi bilo občutno manj od načrtovanih ciljev in najnižja raven pred zimo v zadnjih petnajstih letih. Takšne zaloge bi pomenile precej manjšo varnostno rezervo ob morebitni hladni zimi ali novih motnjah pri dobavi energentov.
Avtor članka meni, da Evropa preveč zaupa tržnim mehanizmom in da bi morala skladiščenje plina obravnavati predvsem kot vprašanje nacionalne in evropske varnosti. Kot zgled navaja Ukrajino, kjer že vrsto let obstaja sistem obveznih rezerv plina. Država je po začetku ruske invazije leta 2022 uvedla izredne ukrepe za zaščito energetskega sistema in kljub vojni zagotovila delovanje največjega sistema podzemnih skladišč plina v Evropi.
Ukrajinska podzemna skladišča imajo skupno zmogljivost približno 31 milijard kubičnih metrov plina, kar presega skupno zmogljivost več sosednjih držav. V zadnjih letih so bila večkrat preizkušena tudi v simulacijah napadov na energetsko infrastrukturo. Rezultati so pokazali, da sistem ostaja dovolj odporen za zagotavljanje oskrbe tudi v izrednih razmerah.
Ukrajina in energetska varnost
Članek poudarja, da bi lahko Ukrajina po koncu vojne igrala pomembno vlogo pri evropski energetski varnosti. Njena velika skladišča bi lahko služila tudi evropskim trgovcem za oblikovanje strateških rezerv, saj so že prilagojena evropskim pravilom in povezana z energetskim sistemom EU.
