Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, je po 97 odstotkih preštetih glasovnic imel Bolsonaro 47,4-odstotno podporo, Lulo pa je podprlo 44,6 odstotka volivcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izid je presenetljiv, saj je imel po javnomnenjskih raziskavah pred volitvami tesno prednost Lula, preostali kandidati pa so bili daleč za njima.
Bolsonaro je v prvem odzivu izrazil veliko zadovoljstvo nad izidom prvega kroga volitev. "Zelo sem vesel zaradi konkretne možnosti, da bo Brazilija čez tri tedne dala dokončen odgovor z izbiro moderne vlade," je dejal v nagovoru privržencem v prestolnici Brasilia.
Lula verjame v zmago v drugem krogu
Lula pa je izrazil prepričanje v zmago v drugem krogu. "Pripravljeni smo na drugi krog volitev in zmagali bomo. Brazilsko ljudstvo bomo prepričali," je napovedal. Dejal je še, da si bo prizadeval pridobiti glasove tistih, ki v prvem krogu niso prišli na volišča, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Lula je v kampanji zagovarjal nadaljevanje socialnih programov in javnih naložb. Njegova vlada se lahko pohvali z zmanjšanjem brezposelnosti in krčenja amazonskega gozda ter zvišanjem minimalne plače, vendar jo bremenijo višji življenjski stroški, velika javna poraba in dolg ter korupcijski škandali.
Flavio Bolsonaro je obljubljal zmanjšanje proračunske porabe in ostrejši pristop do kriminala. Če bo izvoljen, želi doseči tudi amnestijo za svojega očeta, ki v hišnem priporu prestaja več kot 27-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri poskusu državnega udara, po izvolitvi Lule na prejšnjih predsedniških volitvah.
Bolsonaro je v kampanji okrepil vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki politično podpira njegovega očeta, Lula medtem zagovarja večjo neodvisnost Brazilije od ZDA. Napetosti med državama so se zaostrile zaradi ameriških carin na brazilsko blago, ki jih je Trump uvedel tudi v povezavi s pregonom Jairja Bolsonara.
Trend premika v desno
Z izvolitvijo Bolsonara, čigar očeta je Lula premagal v predsedniških volitvah leta 2022, bi se Brazilija pomaknila v desno in tako sledila trendu drugod v Latinski Ameriki. Premik v desno se je že zgodil v Argentini, Čilu, Boliviji, Kolumbiji in Peruju. Obenem bi se V Braziliji bržkone otoplili odnosi z Washingtonom, saj Trump podpira njegovo kandidaturo, maja pa ga je tudi sprejel v Beli hiši.
Več kot 158 milijonov volivcev v peti največji državi sveta je v nedeljo poleg novega predsednika med drugim izbralo tudi člane kongresa ter guvernerje in druge predstavnike na ravni zveznih držav in občin.
Tudi na volitvah v oba domova brazilskega parlamenta je slavila Bolsonarova Liberalna stranka. To pomeni, da bo imel Lula tudi v primeru ponovne izvolitve za predsednika velike težave pri uveljavljanju politik v parlamentu, kjer prevladujejo konzervativni poslanci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Liberalna stranka je osvojila 19 od 54 senatnih sedežev, o katerih so odločali v nedeljo. Skupno bo tako v 81-članskem parlamentu imela 28 poslancev. Bolsonarova stranka bo tudi največja v spodnjem domu parlamenta, poslanski zbornici.
Volitve so prinesle velik uspeh tudi za Bolsonarovo družino.
Nekdanja prva dama, tretja soproga Jarija Bolsonara Michelle Bolsonaro je bila izvoljena v senat v zvezni prestolnici Brasilia. Komentatorji ocenjujejo, da bo 44-letnica leta 2030 sama kandidirala za predsednico države. Sin nekdanjega predsednika Carlos Bolsonaro pa je osvojil sedež v senatu kot kandidat v zvezni državi Santa Catarina na jugu Brazilije.
Najmlajši brat iz družine Bolsonaro, 28-letni Jair Renan, je bil v Santi Catarini izvoljen za poslanca, medtem ko je bil brat nekdanjega predsednika, 62-letni Renato Bolsonaro, v poslansko zbornico izvoljen v Sao Paulu.
Če bo Flavio Bolsonaro postal predsednik, bo pri izpolnjevanju predvolilne obljube, da bo zagotovil amnestijo za svojega zaprtega očeta, tako lahko računal na podporo dveh senatorjev in dveh poslancev iz svoje družine.