Še dober mesec dni Brazilce loči do splošnih volitev, na katerih bodo izvoljeni predsednik, podpredsednik, člani nacionalnega kongresa, guvernerji, podguvernerji in zakonodajne skupščine vseh zveznih enot. Za politično usmeritev države so najpomembnejše predsedniške volitve, kjer se ob sicer več kandidatih kampanja odvija predvsem med dvema taboroma. V močno polarizirani državi se za naslednji predsedniški mandat merita zdajšnji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva in Flavio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki prestaja sedemindvajsetletno zaporno kazen zaradi poskusa državnega udara. Lula da Silva bi se rad na predsedniški položaj zavihtel še četrtič, medtem ko bi 45-letni Flavio Bolsonaro, ki ima očetovo podporo za predsedniško kandidaturo, ta položaj zasedel prvič. Gre za letošnje najpomembnejše volitve v svetu. Zmaga Bolsonara bi pomenila, da se spet krepi populistično-trumpistični tabor, medtem ko bi še en mandat za Lulo da Silvo ustavil pohod skrajnodesničarskih populistov v Južni Ameriki.
Iskanje delavskih glasov
Osemdesetletni levičarski predsednik je volilno kampanjo začel na močno simboličnem kraju. Po skoraj petdesetih letih je spet stopil na stadion Maio v industrijskem mestu Sao Bernardo do Campo, kjer je leta 1979 kot sindikalist začel politično kariero. »Brazilija je pripravljena na več« je slogan, s katerim novači volilce. Njegov velik izziv ta čas je, kako za podporo pridobiti novo generacijo delavcev, ki niso več zelo navezani na sindikate, nekdanjo hrbtenico Delavske stranke. V zadnjih desetih letih se je število delavcev v sindikatih prepolovilo na 8,9 odstotka.
Na vse te izzive poskuša njegova stranka pred volitvami najti zakonske rešitve za nove oblike dela. Predlaga zaščitne ukrepe za delavce, ki delajo prek aplikacij, med njimi tudi predpise o plačilu. Lula poskuša svojo tradicionalno delavsko politiko prilagoditi s krajšim delovnim časom za platformne delavce, socialno zaščito in pokojninskimi prispevki.
Senator Flavio Bolsonaro ponuja precej drugačen model: zmanjšanje države, več privatizacije in strožje omejevanje javne porabe. Razhajanja med stališči Lule da Silve in Bolsonara so razvidna tudi pri drugih temah volilne kampanje, ki jo Lula poskuša predstaviti kot zajezovanje bolsonarizma. Ta dobiva veliko pomoč od ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred časom hotel svojega političnega sopotnika Jaira Bolsonara rešiti iz Brazilije in mu ponuditi zatočišče v ZDA. Trump sedaj carine proti Braziliji uporablja kot neposreden pritisk na Lulo da Silvo.
Različni pristopi
vzpostavljanja varnosti
Ne prihaja zgolj do gospodarskih, temveč tudi varnostnih pritiskov. Ker so ZDA dve največji brazilski skupini organiziranega kriminala nedavno opredelile za teroristični, se pojavljajo špekulacije, da bi z morebitnim vojaškim posegom proti skupinama Prvo poveljstvo prestolnice in Rdeči poveljniški štab še na tak način posegle v volilno kampanjo. Lula priznava, da so se brazilske skupine organiziranega kriminala razrasle v mednarodne mreže, vendar se z Bolsonarom razlikuje v načinu, kako odpraviti ta problem. Medtem ko Bolsonaro zagovarja več represije, strožje kazni, nove zapore in opredelitev ključnih skupin za narkoteroristične, bi Lula sledil virom financiranja teh skupin in jim zasegel premoženje.
Kako goreča je volilna kampanja, kažejo tudi novi rezultati javnomnenjskih raziskav. Prednost Lule je v prvem krogu predsedniških volitev izpuhtela. Skupaj z Bolsonarom imata glavna predsedniška kandidata izenačen rezultat, v drugem krogu pa bi tesno zmagal Lula.