Spopad na Bližnjem vzhodu spet dobiva nove razsežnosti. Potem ko so ameriška bojna letala izvedla obsežne zračne napade na iransko ozemlje, je Teheran danes zgodaj zjutraj odgovoril z raketiranjem ameriških vojaških oporišč v Kuvajtu in Bahrajnu. Nasilje neposredno ogroža nedavno sklenjeno prekinitev ognja in postavlja pod vprašaj mirovna pogajanja o iranskem jedrskem programu v Švici.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi potrdila, da je v povračilnem ukrepu uničila osem ameriških ciljev v letalski bazi Ali Al Salem v Kuvajtu in v mornariški bazi v Bahrajnu. Gre za najnovejšo eskalacijo v seriji napadov.
Ameriške in regionalne oblasti za zdaj ne poročajo o človeških žrtvah ali večji gmotni škodi. Kuvajtske oborožene sile so potrdile uspešno prestrezanje sovražnih brezpilotnih letalnikov in raket, medtem so v Bahrajnu odmevale sirene za zračni alarm.
Nedeljskemu iranskemu napadu so botrovali ameriški zračni udari. Tarče te operacije, ki je po navedbah neimenovanih ameriških uradnikov trajala 90 minut in vključevala šest bojnih letal, so bila skladišča brezpilotnih letalnikov in raket ter obalni radarski sistemi ob Hormuški ožini in na otoku Kešm. Washington je akcijo označil kot neposreden odgovor na napad na naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in tovoril okoli dva milijona sodčkov katarske surove nafte.
Izmenjava ognja in ostra retorika
Britanski pomorski opazovalci so potrdili, da je ladjo zadel izstrelek. Čeprav iranske oblasti uradno niso prevzele odgovornosti, analitiki opozarjajo, da bo incident znova ohromil ladijski promet na ključni mednarodni plovni poti, ki jo je Iran v okviru nedavnega premirja z ZDA obljubil ohraniti odprto.
Izmenjavi ognja je sledila ostra retorika. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenih omrežjih Teheran neposredno obtožil kršitve prekinitve ognja in poslal jasno grožnjo. »Morda bo prišel trenutek, ko ne bomo več mogli biti razumni in bomo prisiljeni vojaško dokončati delo, ki smo ga zelo uspešno začeli,« je zapisal. »Če se to zgodi, Islamska republika Iran ne bo več obstajala.«
Iranski državni mediji, vključno z uradno tiskovno agencijo IRNA, so krivdo za kršitev mirovnega sporazuma pripisali Washingtonu. IRGC je v svojem sporočilu ameriškim silam v regiji napovedala, da bodo v prihodnjih dneh »doživljale pekel«.
Občutljivi trenutek
Stopnjevanje napetosti se dogaja v zelo občutljivem trenutku. Pred zadnjim valom nasilja je regija doživljala relativno stabilnost, ki je omogočila začetek druge, zahtevnejše faze jedrskih pogajanj v Švici. Analitiki ocenjujejo, da sprti strani trenutno preizkušata medsebojne rdeče črte in da si nobena ne želi obsežne vojne, vendar bi napačna presoja lahko hitro sprožila širši konflikt.
Nestabilnost ogroža tudi druge diplomatske napore. Trumpova administracija je v petek predstavila nov sporazum med Izraelom in Libanonom, ki bi lahko končal tamkajšnji konflikt. Dogovor predvideva umik izraelskih sil z manjšega dela zasedenega ozemlja v južnem Libanonu v zameno za nadzor libanonske vojske. Toda vodja Hezbolaha Naim Kasem je sporazum, ki bi de facto zahteval razorožitev njegove skupine, v soboto ostro zavrnil in ga označil za ničnega in neveljavnega.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu pozorno spremljajo svetovni trgi. Cene nafte bodo najbrž spet rahlo višje. Ker so se zadnji ameriški in iranski napadi zgodili ob koncu tedna, ko so borze zaprte, resnični vpliv na globalne energetske trge pričakujejo šele ob ponovnem odprtju trgovanja.