Ameriške oborožene sile so v petek izvedle obsežne zračne napade na iranske vojaške cilje. Akcija je po poročanju medijev neposreden odgovor na četrtkov napad z dronom na trgovsko ladjo v strateško pomembni Hormuški ožini, ki je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljal »nesmiselno kršitev« nedavno sklenjenega premirja med državama.
Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je potrdilo uničenje skladišč za brezpilotna letala in rakete ter obalnih radarskih postaj. V Washingtonu so potezo označili kot »odločen odgovor« na iransko agresijo, ki je ohromila mednarodni ladijski promet in prisilila Mednarodno pomorsko organizacijo k zaustavitvi načrtovane evakuacije več kot 11.000 ujetih mornarjev. Ti so v regiji obtičali po izbruhu spopadov konec februarja, poroča BBC.
Naj spomnimo, da je bila Tarča četrtkovega incidenta ladja Ever Lovely, ki pluje pod singapursko zastavo. Po podatkih britanske agencije za pomorsko varnost je bila ladja zadeta približno 7,5 morske milje jugovzhodno od omanskega pristanišča Dahit, ko je plula po priporočeni varni poti. Lastnik ladje, družba Evergreen, je potrdil, da je posadka nepoškodovana in tovor na varnem.
Teheran je incident opisal povsem drugače. Islamska revolucionarna garda (IRGC) trdi, da je ladja plula po nepooblaščeni ruti, ameriški povračilni ukrep pa označuje za napad »režima, ki prelomi vsako pogodbo«. Po navedbah iranskih sil je njihova mornarica že izvedla povračilne udarce po ameriških vojaških položajih v regiji, pri čemer pa niso podali podrobnejših dokazov ali lokacij. »Če se bo agresija ponovila, bo naš odgovor še silovitejši,« so ostro opozorili v Teheranu.
Obe strani sta se sicer 17. junija zavezali k prekinitvi sovražnosti z memorandumom o soglasju v 14 točkah. Dokument med drugim predvideva 60-dnevno obdobje varnega in brezplačnega prehoda za vsa komercialna plovila. Poprejšnje zaprtje ožine je namreč povzročilo skokovito rast cen nafte ter resne motnje v dobavnih verigah ključnih surovin, kot so umetna gnojila.
Besedna vojna in negotova pogajanja
Politične napetosti se po napadu stopnjujejo tudi na družbenih omrežjih. Ameriški podpredsednik JD Vance je poudaril, da bodo na nasilje vselej odgovorili z nasiljem, Teheranu pa svetoval, naj za morebitna nestrinjanja glede mirovnega dogovora »raje dvigne telefon«.
Na nasprotni strani je vodja iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost Ebrahim Azizi ZDA obtožil, da so znova napadle sredi občutljivih pogajanj. »Ta nepremišljena kršitev premirja bo zanje znova prinesla le obžalovanje in umik,« je zapisal.
Predsednik Trump je bil v petkovih izjavah v Beli hiši skrivnosten in ni želel neposredno potrditi, ali dogovor iz 17. junija še velja. »Boste že videli,« je odvrnil novinarjem in izrazil nezadovoljstvo nad četrtkovim napadom.
Še nedavno je ameriška administracija zatrjevala, da pogajanja tečejo v pravi smeri in da je Iran opustil zahteve po pobiranju tranzitnih pristojbin. O prihodnjem upravljanju plovbe so v torek v Maskatu celo potekali pogovori med iranskimi in omanskimi predstavniki.
Toda kljub optimizmu omanskega zunanjega ministra o »brezplačnem varnem tranzitu« je glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf domači javnosti poslal bolj ostro sporočilo: »Vsi morajo vedeti, da upravljanje Hormuške ožine nikoli več ne bo takšno, kot je bilo pred vojno.«