"Povedali so nam, da je cesta že minirana in da nihče ne bo mogel mimo. Ves čas so leteli droni in napadali tiste, ki so poskušali zbežati. Dejansko so lovili ljudi," je za britanski BBC povedal Oleg, učitelj iz ukrajinskega mesta Oleški. Oleg, njegovo ime je zaradi varnosti spremenjeno, je bil z družino med približno 800 civilisti, ki jim je pred dnevi uspelo zapustiti mesto.
Ruska vojska je v mesto vstopila že prvi dan invazije februarja 2022. Ko so ukrajinske sile jeseni istega leta osvobodile sosednji Herson, je Oleški ostal pod ruskim nadzorom, od ukrajinskih sil pa je prebivalce ločila le reka Dneper. Umikajoče se ruske enote so uničile Antonovski most, kar je prekinilo oskrbovalne poti in prebivalce pahnilo v hudo pomanjkanje. Dodaten udarec je predstavljalo uničenje jezu Kahovka poleti 2023, ko je voda poplavila mesto, okupacijske oblasti pa so prepovedale evakuacijo.
Nasilje in iskanje informacij
Poleg boja za golo preživetje in iskanja hrane so bili prebivalci izpostavljeni nenehnemu ustrahovanju. Oleg pojasnjuje, da so ga ruske varnostne sile večkrat pridržale in zasliševale zaradi objavljanja fotografij premikov ruskih enot na družbenih omrežjih. Zasliševalci so ga mučili, druge prebivalce pa so zaradi ohranjanja stikov z ukrajinskimi oblastmi ali donacij ukrajinski vojski celo pošiljali v ruske zapore na območju Krima.
Da bi prebivalci lahko spremljali novice in dogajanje v domovini, so si sami nameščali komunikacijske antene. Ruske sile so s pomočjo brezpilotnih letalnikov te antene načrtno iskale in uničevale, s čimer so prebivalce ohranjale v popolni informacijski izolaciji.
Pred vojno so v mestu našteli 24.000 ljudi, do letošnjega novembra pa je tam ostalo manj kot dva tisoč prebivalcev.
Civilisti kot živi ščit za vojaške enote
Ukrajinski uradniki opozarjajo, da so ruske sile v mestu namerno ustvarile humanitarno krizo in civiliste zadrževale kot živi ščit. Na tak način so poskušale zaščititi svoje vojaške enote, zlasti tiste, ki upravljajo brezpilotne letalnike in izvajajo napade prek reke Dneper. Taktika miniranja cest in preprečevanja izhoda je pomenila, da so ljudje v mestu ostali ujeti med navzkrižnim ognjem.
Konec oktobra 2026 je bil ob posredovanju ameriške prve dame Melanie Trump vendarle dosežen dogovor o kratkotrajni prekinitvi ognja. Ta je omogočila dostavo humanitarne pomoči in evakuacijo ljudi na ukrajinsko ozemlje.
Oleg, ki zdaj okreva v Kijevu, pojasnjuje, da ga nekateri znanci iz mesta že kličejo in sprašujejo o možnostih za odhod. "Ugotovili so, da je to mogoče in da zeleni koridor dejansko deluje, zato sprašujejo, kdaj bodo odprli naslednjega, saj so se prej preprosto bali oditi," je še povedal ukrajinski učitelj.
