V Kijevu obtožujejo Rusijo, da je izvedla kibernetski napad, ko so Ukrajinci v nedeljo malo pred polnočjo na svoje mobilne telefone dobili lažno sporočilo, da je prišlo do zračnega napada z radioaktivnim sevanjem in kemičnim orožjem. Tako so v več ukrajinskih mestih ljudje množično bežali v zaklonišča. Malo zatem so v Rusiji ljudje na telefone dobili podobna neresnična sporočila o jedrskem in kemičnem napadu.
To je nova dimenzija psihološke vojne, ki je v zadnjih dneh sicer dočakala redko videni lokalni premor. V nedeljo zvečer se je namreč na območju povsem porušenega mesta Oleški, ki je od novembra 2022 na frontni črti, končalo šestdnevno humanitarno premirje, v zavetju katerega se je v petek okoli 700 civilistov z avtobusi odpeljalo na Krim. Prva dama ZDA Melania Trump, ki je po navedbah vseh strani posebej zaslužna za to premirje in evakuacijo, je zapisala: »V imenu ZDA pozdravljam sodelovanje Rusije in Ukrajine v prizadevanju za premirje v Oleškem. Upam, da bo to postalo temelj za trajen mir med tema dvema državama.«
Četrtina od 700 beguncev se je odločila za Rusijo in je v petek ostala na okupiranem Krimu. Preostali so s Krima leteli v Belorusijo, od koder so jih avtobusi peljali na ukrajinsko ozemlje. Po več letih okupacije, streljanja in pomanjkanja – v Oleškem niso imeli ne hrane, ne zdravil, ne pitne vode, ne elektrike – niso mogli verjeti, da so se rešili v Ukrajino.
Od tam ne uide nihče
Oleški je ruska vojska zasedla prvi dan vojne, 24. februarja 2022. Po ukrajinski osvoboditvi mesta Herson novembra 2022, ki leži na drugem bregu reke Dneper povsem nasproti Oleškega, pa je mestece postalo pomemben del ruske obrambne črte. Od leta 2023 se Oleški nahaja v coni smrti, kjer noben ruski vojak ne uide napadu ukrajinskih brezpilotnikov. Še bolj nevarno kot ždenje v mestecu je, če ga poskušaš zapustiti, tudi zaradi min. Tako so ob okoliških cestah mnogi umrli. Od 24.000 prebivalcev pred vojno jih je do prejšnjega tedna v kleteh ostalo živih okoli 1700. Torej jih okoli 1000 še vedno ni zapustilo mesteca, v času premirja pa so dobili humanitarno pomoč.
V Moskvi so dolgo časa zavračali prošnje po odprtju humanitarnega koridorja za Oleški. Poleti so le privolili v pogajanja, ki so trajala štiri mesece in pri katerih naj bi imela pomembno vlogo Melania Trump, ki si je tako kot ZN, Rdeči križ in papež prizadevala odpraviti to največjo humanitarno katastrofo v ukrajinski vojni. Nekateri ameriški mediji sicer dvomijo o zaslugah prve dame za premirje v Oleškem, drugi ne in pričakujejo, da bo kmalu omogočila celoten mirovni proces.
Sredi novembra naj bi se na Kitajskem, kjer bo vrh azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja, srečala Trump in Putin. O pripravah na to srečanje sta se pred nekaj dnevi v Atlanti na robu sestanka zunanjih ministrov G20 pogovarjala gostitelj Marco Rubio in njegov ruski kolega Sergej Lavrov.