Univerza Harvard se je kot prva uprla zahtevam Donalda Trumpa, da v imenu domnevnega boja proti antisemitizmu spremeni način zaposlovanja, sestavljanja učnih programov in sankcioniranja aktivizma študentov. Zaradi tega je zvezna vlada napovedala, da jim bo vzela dve milijardi evrov.
Za razliko od Harvarda je Univerza Columbia iz New Yorka povsem kapitulirala pod zahtevami Bele hiše. Po grožnji z odvzemom 700 milijonov evrov državnih sredstev so izpeljali spremembe, ki jih je zahteval Trump.
A tudi Harvard je zaradi zahtev vlade, povezanih z obtožbami pristranskosti proti Izraelu, pred časom odpustil vodjo oddelka za bližnjevzhodne študije. Vlada zdaj od Harvarda zahteva širok nabor reform, ki se ne nanašajo zgolj na obtožbe o antisemitizmu zaradi lanskih protestov proti podpori Izraelu. Med drugim zahtevajo ukinitev vseh programov za spodbujanje raznolikosti in sodelovanje z ministrstvom za domovinsko varnost pri nadzoru študentov, katerih prepričanja naj bi bila v nasprotju z ameriškimi vrednotami.
Harvard – najstarejše podjetje v ZDA
Univerza Harvard je najstarejša ameriška univerza, njen sklad, v katerega prispevajo predvsem nekdanji študenti, pa velja za najstarejšo korporacijo v ZDA.
Sklad so ustanovili leta 1650, torej več kot stoletje pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA. Je neprofitna gospodarska družba, ki uživa velike davčne ugodnosti. Danes upravlja z več kot 50 milijardami evrov premoženja.
Sklad ima sedež v središču Bostona, zaposluje okoli 200 ljudi in deluje podobno kot hedge skladi na Wall Streetu. Plača njegovega direktorja je odvisna od rezultatov in praviloma presega pet milijonov evrov na leto. Upravni odbor vodi predsednik univerze, v njem pa sedijo direktorji nekaterih največjih ameriških podjetij, ki so nekoč študirali na Harvardu.
Sklad pokrije približno tretjino stroškov univerze Harvard, ki znašajo okoli šest milijard evrov letno. Univerza si iz sklada izplačuje le del dobička, kar omogoča, da se njegova vrednost nenehno povečuje.
Lani je ustvaril približno pet milijard evrov dobička in univerzi izplačal 2,2 milijarde. Sredstva povečujejo tudi z vedno novimi donacijami nekdanjih študentov, ki znašajo več kot milijardo evrov letno.
Del donacij je namenjen za točno določene projekte, s preostankom pa lahko Harvard razpolaga po svoji presoji.
Na Harvardu zdaj trdijo, da jih bo zamrznitev državnega financiranja pahnila v finančno stisko. Navedli so, da bi se moral sklad držati načela, da univerzi ne izplača več kot pet odstotkov svoje vrednosti letno, kar je polovica povprečnega donosa sklada, ki znaša okoli deset odstotkov.
Da je hlinjenje pomanjkanja znana taktika vseh univerz, so v svojih spominih potrdili tudi bivši predsedniki teh ustanov. Na ta način namreč prepričujejo nekdanje študente k novim donacijam.
Izgubo je harvardski sklad v zadnjem obdobju zabeležil le leta 2009, ko je zaradi tveganih špekulativnih naložb pred finančno krizo v enem letu izgubil več kot deset milijard evrov.
Univerza v Teksasu
Druga najbogatejša univerza v ZDA je javna Univerza v Teksasu s sedežem v Austinu. Njen sklad je vreden nekaj več kot 40 milijard evrov. Ker imajo bistveno več študentov, denar pa razdelijo med vse javne teksaške univerze, je delež financiranja, ki ga zagotavlja sklad, precej manjši.
Premoženje Univerze Teksas izhaja iz donacije, zapisane v ustavi zvezne države Teksas iz leta 1878. Ta je univerzi dodelila 8500 kvadratnih kilometrov zemljišč na zahodu države. To je površna, enaka 40 % površine Slovenije.
Najprej je vlada želela univerzi podariti zemljišča v zaledju Austina, ki pa so se izkazala za predragocena za kmetijstvo. Namesto tega so univerzi dodelili takrat komaj raziskano divjino.
V 20. stoletju so nato tu odkrili velika nahajališča nafte. Možnost črpanja nafte se je močno povečala z razvojem metode hidravličnega lomljenja (fracking), zato danes samo v zahodnem Teksasu načrpajo več nafte kot v Iraku.
Univerza v Teksasu letno zasluži več milijard evrov od prodaje licenc za črpanje nafte na svojih zemljiščih. V prihodnje pričakujejo, da se bodo prihodki še povečali, saj je to območje zelo primerno za postavitev tako vetrnih kot sončnih elektrarn.
Nepremičnine univerze Columbia in Rockefellerjevi milijoni v Chicagu
Med najbogatejše univerze sodi tudi Univerza Columbia, ki ima kampus na Manhattnu v New Yorku. Zaradi davčnih ugodnosti Columbia že več kot sto let veliko svojih sredstev vlaga v nepremičnine v New Yorku. V začetku 20. stoletja je bila zato najbogatejša univerza na svetu, danes pa je največja lastnica nepremičnin v mestu, ki nikoli ne spi. V lasti ima več kot 320 stavb, med drugim tudi nekatere najprestižnejše stanovanjske objekte na Peti aveniji.
Med premožnejšimi je tudi Univerza v Chicagu, ki jo je pred več kot stoletjem podprl takrat najbogatejši človek na svetu naftni mogotec John D. Rockefeller z donacijo v višini 35 milijonov evrov. Preračunano bi danes to znašalo več kot 1,3 milijarde evrov.
