Po navedbah ameriškega uradnika, ki je govoril za Reuters, so bili štirje iranski brezpilotniki usmerjeni proti pomorskemu prometu v regiji. Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je na družbenem omrežju X zapisalo, da so nato napadli iranske nadzorne položaje v Goruku in na otoku Kešm ob Hormuški ožini.
Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da je v odgovor na ameriške napade z raketami obstreljevala ameriška oporišča v regiji ter napadla štiri tankerje, ki naj bi skušali prečkati ožino brez njenega dovoljenja.
Pogajanja ostajajo v slepi ulici
Združene države Amerike in Iran večinoma prek posrednikov vodijo pogovore o začasnem sporazumu, ki bi ustavil vojno, ki traja že tri mesece. Vprašanja, povezana z iranskim jedrskim programom, naj bi bila prepuščena nadaljnjim pogajanjem.
Kljub občasnim diplomatskim premikom dogovor za zdaj ostaja nedosegljiv. Teheran v okviru morebitnega sporazuma zahteva dostop do več milijard dolarjev prihodkov od izvoza nafte, izjeme pri sankcijah za izvoz surove nafte, odpravo ameriške blokade svojih pristanišč ter vpliv nad Hormuško ožino.
Iran je praktično blokiral plovbo skozi ta strateško pomemben morski prehod, skozi katerega je pred vojno potekala približno petina svetovne trgovine z nafto.
Ameriški predsednik Donald Trump se medtem sooča z vse večjim notranjepolitičnim pritiskom zaradi naraščajočih cen goriva in pozivov h končanju vojne. V intervjuju za NBC je dejal, da je bila večina iranskih proizvodnih zmogljivosti za rakete in brezpilotnike uničena, vendar Iran še vedno razpolaga s približno petino svojega raketnega orožja.
»Še vedno imajo določeno število raket in brezpilotnikov. Ocenjujem, da jim je ostalo približno 21 do 22 odstotkov raket. To je še vedno veliko, vendar neprimerljivo z zmogljivostmi, ki so jih imeli ob začetku naših napadov,« je povedal Trump. Na vprašanje, zakaj iransko vodstvo kljub pritiskom ni bolj pripravljeno na dogovor, je odgovoril: »Ker so močni in ponosni. Prisiljeni bodo sprejeti odločitve, za katere si nikoli niso predstavljali, da jih bodo morali sprejeti, vendar to zahteva čas.«
Posledice vojne se širijo
Od začetka vojaške operacije ZDA in Izraela proti Iranu je Teheran z raketami in brezpilotniki napadal zalivske države, v katerih so ameriška vojaška oporišča, ter skoraj povsem ustavil promet skozi Hormuško ožino. Spor je povzročil rast cen nafte in motnje v svetovnih dobavnih verigah. Svetovni program za hrano (WFP) je v petek opozoril, da višji stroški goriva in prevoza milijone ljudi potiskajo na rob lakote.
Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Mohsen Rezaei je za CNN izjavil, da bi bil mirovni sporazum mogoč le, če bi administracija Donalda Trumpa sprostila 24 milijard dolarjev zamrznjenega iranskega premoženja. Ob tem je opozoril, da bodo Združene države »vstopile v temen hodnik, če bodo nadaljevale vojaške napade«.
