Tako v Perzijskem zalivu kot Libanonu kaže na nadaljnje stopnjevanje vojne in ostaja nejasno, kakšna pogajanja, če sploh, še potekajo v zakulisju zdaj že skorajda dnevnih ameriških napadov na Iran in iranskih protinapadov na ameriške cilje v regiji. Tudi v Libanonu se kljub obojestranski privolitvi Hezbolaha in Izraela, da bosta prenehala napade, vojna nadaljuje, hkrati pa se pod ameriškim posredništvom v Washingtonu nadaljujejo pogovori med Washingtonom in Bejrutom o normalizaciji odnosov. A zdi se, da libanonska vlada tam ne more zagotoviti razorožitve Hezbolaha. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami, ki jih utegne izgubiti, ne more ugoditi libanonskim zahtevam, naj se izraelska vojska umakne nazaj na izraelsko ozemlje.
Iranski pogoj za sklenitev dogovora z ZDA, da namreč orožje potihne tudi v Libanonu in Gazi, ostaja nedosežen. Je pa Izrael po ostrih pritiskih ameriškega predsednika Donalda Trumpa privolil v delno ameriško premirje – to naj bi predvidevalo, da Izrael ne bo napadal južnega Bejruta, Hezbolah pa raketiral severa Izraela. »Ti si popolnoma nor. Brez mene bi bil v zaporu. Jaz ti rešujem kožo. Vsi te zdaj sovražijo. Zaradi tega vsi sovražijo Izrael,« naj bi po poročanju portala Axios v nedavnem telefonskem pogovoru Trump vpil na Netanjahuja. V sredo je ameriški predsednik medijem pristavil, da je v nekem trenutku Netanjahuju rekel: »Bibi, to moramo ustaviti. To moramo ustaviti.«
Goreč telefonski klic, v katerem naj bi Trump izraelskega premierja označil za norca, vendarle očitno ni povsem zalegel. Brezpilotniki nad Bejrutom so v sredo strašili ljudi, v bližini prestolnice je odjeknil napad na eni od glavnih prometnic, ki vodijo proti jugu. Tam se boji nezmanjšano nadaljujejo, vasi in kraji pa dobivajo podobo uničene Gaze. Hezbolah je medtem proti Izraelu izstrelil najmanj dve raketi, kar je zgolj še prgišče od raketnih salv ob začetku vojne.
Mir je pred vrati – že več kot dober mesec
Tako kot ni miru v Libanonu, ga ni v Iranu. Odkar predsednik Trump od marca v rednih presledkih poudarja, da je dogovor z Iranom tako rekoč na dosegu roke, pogajanja s pomočjo posrednikov še niso končana. Z dogovorom odlašata tako Trump kot Iran, kjer se je režim kljub izraelskim likvidacijam njegovih voditeljev in ameriškim napadom na obrambne kapacitete, raketne sisteme in mornarico ohranil na oblasti ter celo utrdil kot glavna sila nadzora Hormuške ožine. »Škornji na terenu ne bodo potrebni,« je ameriški predsednik zavrnil razmišljanja, ali bo potrebno kopensko posredovanje v Iranu. Ta naj bi po njegovih besedah privolil v to, da ne bo pridobil jedrskega orožja. Končnega besedila dogovora sicer še ni, Iran pa medtem s svojo kljubovalnostjo že slavi zmago predvsem zaradi ohranjanja nadzora nad Hormuško ožino.
Ameriški napadi so se spet osredotočili na iranske položaje na otoku Kešm, prvič pa so z raketo onesposobili tanker, ki se je približeval iranskemu pristanišču. Zaradi tega napada na civilno ladjo se je Iran glede na odzive tamkajšnjih oblasti odzval še siloviteje. Nad ameriški oporišči v Kuvajtu in Bahrajnu so poslali rakete, te so zadele tudi mednarodno kuvajtsko letališče in neko diplomatsko predstavništvo. Skupno trinajst raket in sedemnajst brezpilotnikov so prestregli v Kuvajtu, padajoče razbitine pa so ubile enega človeka, več kot 60 ljudi je bilo ranjenih tudi v stanovanjskih soseskah. V Bahrajnu, kjer so tudi prestregli več iranskih raket in brezpilotnikov, žrtev ni bilo.
Teheran: Za večje napetosti so krive ZDA
V Iranu so za eskalacijo obtožili ZDA ter njihove napade na tanker in komunikacijski stolp v Iranu. Iranski vojaški svetovalec vrhovnega voditelja Mohsen Rezaei je napovedal »poplavo raket in brezpilotnikov kot odgovor na morebitne nadaljnje napade ZDA. »Vsaka država, ki agresorjem na svojih tleh dovoli uporabo svojega ozemlja, pomorskega ali zračnega prostora ali objektov in oporišč za izvajanje ali podporo vojaški agresiji proti Iranu, jasno krši temeljna pravila mednarodnega prava in načelo dobrega sosedstva,« so dodali na iranskem zunanjem ministrstvu.