Ruske sile so v zadnjih dneh močno povečale uporabo brezpilotnih letalnikov in s tem pokazale pomembno spremembo v načinu izvajanja zračnih napadov na Ukrajino. Po navedbah različnih virov, ki jih je omenjal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v samo štirih dneh izstreljenih skoraj 1500 dronov, piše Index.
Večino predstavljajo različice dronov geran, ki jih Rusija razvija na osnovi iranskih brezpilotnih letalnikov šahed. Posebno pozornost pa vzbuja nova različica geran-4, opremljena z reaktivnim motorjem.
Reaktivni motor pomeni večjo hitrost
Najpomembnejša sprememba pri novem geranu-4 je pogon. Namesto klasičnega batnega motorja uporablja reaktivni motor, kar dronu omogoča precej višjo hitrost.
To je za ukrajinsko zračno obrambo pomemben problem. Višja hitrost namreč skrajša čas, ki je na voljo za odkrivanje, sledenje in sestrelitev drona. Zaradi boljših manevrskih sposobnosti in izboljšanih komunikacij med operaterji in letalniki je njihovo prestrezanje še zahtevnejše.
Sprva so reaktivni droni predstavljali približno četrtino vseh ruskih brezpilotnih letalnikov, zdaj pa naj bi predstavljali večino napadalnih dronov. Ukrajina zato razvija lastne rešitve in preizkuša reaktivne brezpilotne letalnike, vendar za zdaj pri obrambi pogosto uporablja tudi dragocene zahodne rakete zračne obrambe in bojna letala.
Po ocenah ukrajinske strani trenutno uspe prestreči približno 80 odstotkov dronov. Preostalih 20 odstotkov pa lahko doseže svoje cilje. Kijev želi do jeseni stopnjo uspešnosti povečati na več kot 90 odstotkov.
Kijev pod skoraj nenehnim pritiskom
Rusija je ob tem spremenila tudi način izvajanja napadov na Kijev. Namesto velikih napadov v enem samem valu droni prihajajo v manjših skupinah in iz različnih smeri.
Takšna taktika omogoča skoraj neprekinjen pritisk na ukrajinsko zračno obrambo. Alarm lahko traja več ur, kar ne vpliva samo na vojaške enote, temveč tudi na vsakdanje življenje prebivalcev in delovanje gospodarstva.
Podjetja morajo med zračnimi alarmi omejevati ali ustavljati delo, promet je moten, prebivalstvo pa je izpostavljeno dolgotrajni negotovosti. Ruska strategija tako poleg neposrednega vojaškega učinka ustvarja tudi gospodarski in politični pritisk.
Udari tudi po logistiki
Pomemben del ruskih napadov je usmerjen proti ukrajinski logistiki. Napadi na prometna vozlišča, skladišča in industrijske objekte lahko povzročajo dolgotrajne težave pri oskrbi vojske.
To je pomembno tudi za ukrajinski izvoz. Zaradi omejitev na črnomorski poti je država prisiljena uporabljati alternativne izvozne poti, pri čemer naj bi bil pomemben del prometa skoncentriran na območju Izmaila.
Ruski napadi so prizadeli tudi nekatere objekte ukrajinske obrambne industrije. Po poročilih so bili med tarčami obrati za proizvodnjo brezpilotnih in kopenskih robotskih sistemov ter skladišča komponent za rakete.
Posebej je bil odmeven napad na skladišče orožja v bližini Buče, kjer je zaradi eksplozij umrlo več ljudi. Primer je sprožil tudi vprašanja o varnosti skladiščenja vojaške opreme v bližini stanovanjskih območij.
Ukrajina poskuša ustaviti rusko napredovanje
Rusija medtem nadaljuje pritisk tudi na kopenski fronti. Ukrajinske sile so izvedle protinapad na območju Limana v Doneški oblasti, s čimer so po navedbah vira nekoliko presenetile rusko poveljstvo.
Ukrajinski protinapad je pomemben predvsem zaradi ruskih načrtov za nadaljnje napredovanje proti Izjumu in Slovjansku. Kijev skuša okrepiti obrambo ključnih mest v Donbasu, medtem ko ruske sile še naprej napredujejo na območju Dobropilje.
Ruski pritisk se nadaljuje tudi na območju Zaporožja, v okolici Orikiva. Gre za razmeroma odprt teren, na katerem je napredovanje zahtevno, vendar si ruske sile prizadevajo zavzeti mesto.
Ukrajina utrjuje severno mejo
Ukrajina se obenem pripravlja na možnost novih ruskih operacij na severu države. Posebno pozornost namenja območju Černigova in Sumske oblasti.
Čeprav je možnost ponovitve velikega vdora iz Belorusije trenutno ocenjena kot majhna, Kijev ob meji gradi večplastni obrambni sistem in krepi položaje.
Veliko bo odvisno tudi od ruskih kadrovskih zmogljivosti in morebitne nove mobilizacije. Če bi Rusiji uspelo občutno povečati število razpoložljivih vojakov, bi se lahko pritisk na fronti še povečal.
Za Ukrajino tako nastaja vse bolj zapleten položaj. Rusija hkrati stopnjuje napade z droni, pritiska na logistične poti in obrambno industrijo ter ohranja pritisk na več odsekih fronte. Kijev bo moral hitro prilagoditi zračno obrambo in način zaščite kritične infrastrukture, če želi preprečiti, da bi nova generacija ruskih dronov bistveno spremenila razmerje sil v zračnem delu vojne.
