Življenjska doba se podaljšuje, a prebivalci svoja pozna leta pogosto preživijo s precejšnjimi težavami. Zdravljenje srčno-žilnih bolezni je v zadnjih petnajstih letih na primer močno napredovalo, je spomnil predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, primarij Matija Cevc. Kljub bistveno daljšemu življenju kot v preteklosti so mnogi bolniki v starejših letih v zelo slabi koži, je pojasnil. To na primer velja za počutje bolnikov s srčnim popuščanjem. V veliki meri gre za starejše prebivalce, ki se v času digitalizacije obenem težko znajdejo in tako marsikdaj ne pridejo do pomembnih informacij, je opozoril.
V društva, kjer lahko dobijo pomembne podatke in nasvete, se po opažanju Matije Cevca vključujejo predvsem tisti bolniki, ki so že sicer med bolj ozaveščenimi. Pri bolnikih, ki s svojimi težavami za zdaj ostajajo sami, bi bilo smiselno, da se na društva obrnejo vsaj njihovi svojci, je priporočil.
Vse se začne s preprečevanjem težav
Ob letošnjem svetovnem dnevu varnosti pacientov (ta bo 17. septembra) so izpostavljene nenalezljive kronične bolezni. Od njihovega obvladovanja bo odvisno tudi daljšanje zdravega obdobja življenja. Pri omenjenih kroničnih boleznih šteje bolnikova celotna pot od preventive do zdravljenja in dolgotrajne obravnave, ugotavljajo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije (ZOPS). Izpostavljajo tudi pomembnost aktivne skrbi posameznika za lastno zdravje.
Varnost in kakovost zdravstvene obravnave danes nista nekaj samoumevnega in tudi nista zgolj odgovornost zdravstvenih ustanov ali zdravstvenih delavcev, ugotavlja predsednik ZOPS Mihael Cigler. »Svojo vlogo imajo zdravstveni sistem, pacienti, njihove organizacije, delodajalci, lokalne skupnosti, civilna družba in tudi vsak posameznik,« je naštel. Varnost pacienta prav tako ni samo vprašanje posameznega zdravstvenega postopka, je poudaril, ampak kakovosti celotne poti pacienta skozi zdravstvo. Vse se začne z vprašanjem, kaj lahko naredimo, da bolezen preprečimo, opaža Cigler, pomembno je tudi zgodnje odkrivanje oziroma zmanjševanje posledic bolezni. Ko gre za bolniške odsotnosti, v vrstah bolnikov zaznavajo zlasti potrebo po dostopni rehabilitaciji in podpori pri vračanju v delovno okolje. Za bolnika je lahko kalvarija tudi dolgotrajno čakanje v različnih s tem povezanih postopkih, je opozoril Cigler. V ZOPS so povabili na sprehode za zdravje v različnih krajih po državi, kjer bodo udeleženci med drugim dobili informacije o preventivi. Več informacij najdete tukaj.
»Naša vizija je, da zdravje postane konkurenčna prednost Slovenije,« je dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček. Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja je nujno, je dodal, a je pri tem po njegovih besedah ključno tudi zavedanje posameznika o pomenu skrbi za lastno zdravje. Velike težave ostajajo pri bolniških odsotnostih, je ocenil. Po opažanju Gorenščka je sicer zgovorno zmanjšanje števila izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti po zakonskih spremembah. »To potrjuje, da lahko premišljeni ukrepi prinesejo konkretne rezultate,« je pristavil.
Sankcije ostrejše, pot do podpore še nič lažja
Spomnimo, da se je od konca lanskega leta zvrstilo več zaostritev pri bolniških odsotnostih, ukrepi pa so bili usmerjeni predvsem v ravnanje posameznega bolniško odsotnega delavca. Začeli so obvezno zapisovati zdravnikova navodila o ravnanju med odsotnostjo. Ob drugi kršitvi v petih letih posamezniku na račun interventne zakonodaje grozi odvzem nadomestila do konca bolniške odsotnosti, vendar ne za dlje kot 30 dni. Objavljeni so bili tudi poenoteni režimi gibanja v času bolniške odsotnosti, med katerimi izbirajo zdravniki. Številni bolniško odsotni posamezniki so se morali ob tem zaradi obveznih pregledov najpozneje četrti dan odsotnosti, če ta še traja, odpraviti v ambulante družinske medicine.
Iz načrtov o zakonskem urejanju rehabilitacije in podpore pri vračanju na delo se nasprotno ni doslej izcimilo še nič. Tudi ideje o večji vlogi medicine dela pri bolniških odsotnostih še niso uresničene.