Prebivalci, ki se obračajo na predstavnike združenja za dostojno starost Srebrna nit, večkrat opozarjajo na neenakopravno obravnavo težav starejših v zdravstvu. Težave so marsikdaj prenagljeno pripisane starosti, opaža Darinka Klemenc iz Srebrne niti, pacienti včasih dobijo tudi namige, da se morajo z njimi pri svojem »emšu« sprijazniti.
Geriatrija je eden od zapostavljenih delov zdravstva, je spomnila. Pravega odziva na posameznikovo naraščajočo krhkost tako pogosto ni. Pogosto zbode tudi pokroviteljski odnos. Tudi starejši, ki so poglobljena pojasnila zmožni razumeti, neredko dobijo le poenostavljene informacije o svojem zdravljenju ali pa jih celo ne dobijo, je ponazorila Darinka Klemenc. Nekaterim starejšim pa so posamezniki v zdravstvu celo prostodušno namignili, da raje delajo z mlajšimi pacienti. »O starizmu veliko govorimo, a se bojim, da v praksi ne pride do tistih, ki bi o tem morali slišati,« je dejala sogovornica, ki pri zagovarjanju pravic starejših opozarja na to obliko diskriminacije. Mnogim starejšim stike z zdravstvom otežuje tudi pospešena digitalizacija, je spomnila.
Kako ukrepati
Da je slovensko zdravstvo premalo prilagojeno potrebam starejših prebivalcev, je nedavno potrdila obsežna analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pokazala je na pomanjkanje enotnih kliničnih poti, ki bi se jih držali v zdravstvu, nezadostno prepoznavanje in obvladovanje krhkosti pri posamezniku pa tudi težave pri komuniciranju s starejšimi pacienti.
Na NIJZ so opozorili na premajhno upoštevanje senzornih in kognitivnih omejitev nekaterih starejših prebivalcev ter razlik v zdravstveni in digitalni pismenosti. Izpostavili so tudi starizem, ki lahko pripelje do neenakopravne obravnave starejših, in pomanjkanje ustrezno usposobljenega osebja. Kadar ima posameznik več zdravstvenih težav hkrati, bi bil potreben osebni pristop z oceno potreb in izdelavo individualiziranega načrta, so še opozorili. To bi bilo pomembno tudi z vidika koordinacije oskrbe, je razvidno iz ugotovitev NIJZ. Pri pacientih, ki prejemajo veliko različnih zdravil, pa bi bilo smotrno pregledati obstoječe zdravljenje.
Potrebni bi bili tudi dostopni in kakovostni vadbeni programi za starejše odrasle, ki bi spodbujali redno vadbo in socialno povezovanje v okolju, kjer starejši živijo. Okolje bi bilo obenem treba prilagoditi tako, da bi spodbujalo aktiven življenjski slog starejših. Poročilo s pregledom trenutnega stanja, praks in priporočil so na NIJZ objavili na svoji spletni strani; v tem vidijo tudi podlago za prihodnje ukrepe.
Prilagoditi je treba tudi urgentne službe
Primanjkljaje pri obravnavi starejših pacientov zaznavajo tudi v drugih delih zdravstva. Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo je nedavno opozoril, da bi moral sistem obravnave v urgentnih službah bolj sistematično vključevati znanje geriatrije. Še zlasti to velja za znanje o demenci in deliriju, so izpostavili v omenjenem organu. Potrebno bi bilo tako v smislu zgodnje prepoznave teh stanj kot tudi v smislu prilagoditve okolja in komunikacijskih pristopov, so dali vedeti. »Posebno problematično je, kadar je pri bolniku prisotna kombinacija napredovale somatske bolezni, demence in akutnega delirija; v teh primerih sedanja organizacija storitev pogosto ne omogoča dovolj hitro koordinirane interdisciplinarne obravnave,« so opozorila povzeli v zapisniku junijske seje.
V razširjenem strokovnem kolegiju podpirajo možnost uvedbe ali razširitve tako imenovanih demenci prijaznih ali tihih prostorov znotraj urgentnih centrov. Tam bi bili lahko bolniki z demenco in delirijem nameščeni v bolj umirjenem, predvidljivem in senzorno manj obremenjujočem okolju, so izpostavili, naklonjeni so tudi prilagojeni triaži za te paciente.