Na petkovi izredni seji državnega zbora so poslanci najprej na predlog Levice potrdili posvetovalni referendum o tem, ali naj Slovenija do leta 2030 obrambne izdatke zviša na tri odstotke BDP. Za so glasovale še SD, SDS in NSi. Golob je ob tem Socialne demokrate oštel zaradi »koalicije« z opozicijo in napovedal, da bo Gibanje Svoboda ta teden vložilo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. »Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse drugo je populistično zavajanje državljanov,« je sporočil. Podobno vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič, ki meni, da je referendum o Natu v luči referenduma o obrambnih izdatkih »trenutno edino pošteno in smiselno vprašanje za državo«. »Vse drugo je grobo zavajanje in sprenevedanje vseh, ki so danes izglasovali ta referendum.«
Bi lahko referendumsko ropotanje toliko zatreslo koalicijo, da bi to sprožilo predčasne volitve? Ne, sta v en glas v Odmevih na prvem programu nacionalke zatrjevala vodji poslancev Levice in SD, Matej T. Vatovec in Jani Prednik. Da gre zgolj za razhod pri enem vprašanju in da jih do konca mandata čaka še veliko dela na različnih področjih. Njuna sogovornica v studiu iz Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič pa, da »vladna koalicija še deluje in obstaja«.
Šarec bi znova razpustil koalicijo
»Gre za politična preigravanja, ki pravzaprav nimajo veliko zveze z varnostjo naših državljanov. Najbolj me žalosti, da se politiki, ki se kažejo kot izjemno državotvorni, pravzaprav igrajo s to državo prek tega, da se igrajo s temi instituti,« je predsednica državnega zbora, članica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič komentirala potrditev referenduma o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP v prihodnjih petih letih. Dodajmo, da je sicer premier Slovenijo na vrhu Nata zavezal še k dvigu obrambnih izdatkov do pet odstotkov do leta 2035.
Oglasil se je tudi Marjan Šarec, nekdanji premier, ki so ga volilci na zadnjih volitvah skupaj z LMŠ vrgli iz DZ. Znova bi obupal nad levoliberalno koalicijo. »Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade,« je sporočil bivši obrambni minister in sedanji evroposlanec Svobode, ki je koalicijskima partnericama očital tudi, da če bo kdo zrušil aktualno vlado, sta to prav onidve. »Kajti oni so sposobni zrušiti samo lastne vlade, nikoli Janševih.« Glede Levice je dodal, da glasuje kot SDS. »To smo doživeli že v moji vladi in če me spomin ne vara, je šlo ravno tako za vprašanje nacionalne varnosti,« je pripomnil.
Na facebooku mu je odgovorila poslanka Levice Nataša Sukič. »Aja, Levica je kriva za tvoj odstop? Verjetno tudi za to, da o njem niti poslanci LMŠ niso bili obveščeni, ampak je ta odstop treščil kot bomba v slovenski politični prostor, vsi mi pa smo lahko samo debelo gledali. Seveda pa je za lastno nesposobnost in prelamljanje partnerskih zavez prikladno za dežurnega krivca imeti Levico, ne?« Prav tako se je na njegov zapis odzval podpredsednik SD Luka Goršek. »Odnosi v koaliciji, skrb za medsebojno spoštovanje in upoštevanje drug drugega je v največji meri odgovornost predsednika vlade, ki s svojim načinom delovanja daje zgled tudi drugim. Za to je potrebna empatija, sposobnost razumeti pozicijo partnerjev in skrbeti za notranjo kohezivnost koalicije. Žal ni bilo vedno tako, kar je jasno tudi širši javnosti.«
Janša: Koalicija nima glasov za izstop iz Nata
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval v petek, »priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat«. Referendumska kampanja, ki si jo je »manipulativno zakuhala vladna koalicija sama, naj bo zato porabljena za racionalno, pa čeprav zapoznelo razpravo o sicer izjemno pomembni temi«. Prvak SDS sicer meni, da je resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je DZ pohitreno sprejel pred vrhom zveze Nato, slab dokument, ki ne upravičuje povečanja sredstev do treh odstotkov BDP do leta 2030. Referendum o članstvu Slovenije v Natu ni smiseln, saj da koalicija nima dovolj glasov za izstop iz zavezništva, pa je dejal glede predloga referenduma, ki ga je napovedala Svoboda.
Janša je še komentiral, da je kolektivna obramba Nata učinkovitejša in cenejša kot samoobramba. Odločno za obstanek v Natu je tudi vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Predsednik Demokratov Anže Logar pa je predlog referenduma o izstopu iz zveze Nato označil za neodgovornega. »Takšen referendum je nevaren za globalno umeščenost naše države, za njeno mednarodno verodostojnost in za stabilnost regije,« je zapisal v odzivu. »Namesto da bi o pomembnem vprašanju obrambnih izdatkov vodili odprto, strokovno in vključujočo razpravo, smo priča političnemu blefu, čustvenim odzivom in nevarnemu manevru z grožnjo referenduma o članstvu v Natu,« pa je dogajanje pospremil evroposlanec Vladimir Prebilič, ki je nedavno napovedal vstop v nacionalno politiko. Poudaril je, da mora Slovenija ostati zanesljiva članica Nata.
Kaloh: Odločijo naj ljudje
Vodji poslancev SD in Levice Jani Prednik in Matej Tašner Vatovec bi po drugi strani, kot sta povedala v Odmevih, podprla referendum glede članstva v Natu. V stranki Suvereni bivšega poslanca SDS Dejana Kaloha pa menijo, da je vprašanje članstva Slovenije v Natu v luči enormnega višanja obrambnih izdatkov tako pomembno, da o njem ne morejo odločati le politične elite za zaprtimi vrati ali ob »kuloarski diplomaciji«, temveč je treba o tem jasno in neposredno vprašati slovensko ljudstvo. Kalohove čudi »moralna panika« politikov in strank že samo ob omembi referenduma o članstvu v Natu. »Če res verjamejo, da je članstvo v Natu prava izbira za Slovenijo, potem naj svoje argumente mirno in odkrito predstavijo državljanom v referendumski kampanji, ljudje pa naj potem odločijo s svojo lastno glavo. Vse drugo je podcenjevanje demokracije,« so prepričani Suvereni.
»Zdi se, kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu. Resnično upam, da kdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne misli, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje,« pa se je na dogajanje odzvala obramboslovka z ljubljanske fakultete za družbene vede Jelena Juvan. Meni tudi, da gre pri vsem skupaj izključno za notranjepolitične igrice. Če bosta referenduma peljala v neko široko razpravo o krepitvi obrambnih izdatkov in o nadaljnjem oboroževanju Slovenske vojske ali pa članstva v Natu, ki bo temeljila na izključno strokovnih argumentih, potem je to lahko tudi pozitivna stvar, pravi. A obenem dodaja, da v to ne verjame, saj da se v Sloveniji tovrstne razprave odvijajo praviloma izključno po strankarskih razmejitvah.
