Darinka Klemenc iz delovne skupine za nenasilje pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije opozarja, da so ob spremembah v zdravstvu posebej izpostavljeni starejši bolniki. Digitalizacija, ki se ji morajo prilagajati pacienti, lahko po njenem opažanju pripelje do sistemskega nasilja. Mnogi starejši prebivalci sploh nimajo možnosti uporabe takšnih rešitev, je pojasnila, tudi tisti, ki uporabljajo računalnike, pa se v zadnjem času večkrat znajdejo v zagati. Pričakovanje, da bodo po elektronski poti z zdravstvom v imenu starejših komunicirali mlajši svojci ali sosedje, lahko vodi k poseganju v posameznikovo intimo, je dodala. Administrativni dan osebnega zdravnika, kakršnega uvajajo v zdravstvenem domu Ljubljana, lahko za starejše pomeni še dodatno oteževanje dostopa, se boji sogovornica.
Za starejše ljudi je odnos z osebnim zdravnikom odsev zaupanja, ki je raslo skozi leta, je poudarila. Možnost obiska nadomestnega zdravnika tega ne odtehta, je ocenila, kar še posebno velja pri prebivalcih z demenco. Če bodo administrativni dnevi ob petkih ali ponedeljkih, bo to lahko pomenilo tudi po tridnevno čakanje na obisk osebnega zdravnika, je kritična Darinka Klemenc. »To lahko pomeni težavo tudi, ko bi svojci starejšega družinskega člana ob petkih, ker imajo takrat nekoliko manj obveznosti, lažje peljali k zdravniku,« je poudarila.
Ministrstvo bo spremljalo učinke
Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri organizaciji dela spoštovati veljavno zakonodajo ter zagotavljati nemoteno in varno obravnavo pacientov, ob uvajanju administrativnega dne v ljubljanskem zdravstvenem domu ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Učinke nove ureditve bodo spremljali predvsem z vidika dostopnosti zdravstvenih storitev in zadovoljstva pacientov, so sporočili. Na ministrstvu za zdravje z omenjenimi spremembami niso bili seznanjeni, so še pojasnili, poudarjajo tudi, da podrobnejša organizacija ni v njihovi pristojnosti.
Izvajalec mora za posamezno ambulanto določiti ordinacijski čas, ob katerem je pacientom omogočena čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev, so spomnili v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Tadej Ostrc. Ordinacijski časi morajo biti opredeljeni tudi v pogodbi med izvajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med letom se lahko spremenijo samo s predhodnim pisnim soglasjem obeh pogodbenih strank, ugotavljajo na ministrstvu.
Zdravstveni dom vztraja, da se dostopnost ne zmanjšuje
Kot smo poročali, bodo imeli v ljubljanskem zdravstvenem domu na dan, ko se bo njihov osebni zdravnik ukvarjal z administrativnimi opravili, pacienti dostop do nujne in neodložljive oskrbe pri nadomestnem zdravniku. V zdravstvenem domu vztrajajo, da se za paciente s tem ne bo spremenilo nič. Zdravnik bo strnjeno opravil administrativne naloge, ki jih je doslej pogosto opravljal med ordinacijskim časom, so pojasnili. Vztrajajo tudi, da nova organizacija ne spreminja ordinacijskega časa zdravnikov. Poleg tega ne zmanjšuje dostopnosti zdravstvenih storitev, ne spreminja glavarine posameznega zdravnika (z njo v osnovnem zdravstvu merijo obremenitve, op. p.) in ne zmanjšuje obsega ali vsebine zdravstvenih storitev, naštevajo. Novo organizacijo za zdaj uvajajo poskusno, vanjo sta se za začetek vključila dva zdravnika.
V skupščini ZZZS so minuli teden ljubljanski zdravstveni dom pozvali k spoštovanju ordinacijskega časa, določenega s pogodbo, pa tudi k zagotavljanju stalne dostopnosti do izbranega zdravnika. Pričakujejo tudi dodatna pojasnila o spremembah.