Vsak, ki je star 30 let ali več in ima urejeno obvezno zavarovanje, ima v Sloveniji možnost preventivnega pregleda v ambulanti družinske medicine. Tak pregled opravi diplomirana medicinska sestra, ki lahko posameznika usmeri v center za krepitev zdravja. Pomembno spremembo, ki obeta bolj zdrav življenjski slog, zaznajo pri približno dveh tretjinah pacientov. Te možnosti nekateri prebivalci še ne poznajo, tudi usmerjanje pacientov v centre za krepitev zdravja ni enakomerno. Centri, kjer so prebivalcem med drugim na voljo tudi dietetiki, obenem še ne delujejo v vsej državi.
Denarja za širitev na 18 zdravstvenih domov, kjer za zdaj delujejo le ožje oblike tovrstne podpore, za zdaj ni, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Centrom za krepitev zdravja so glede na donedavne ideje zdravstvenih oblasti grozili tudi kadrovski rezi, a je minister za zdravje Tadej Ostrc ta predlog zadržal, pojasnjujejo na NIJZ. Izgubljanju diplomiranih medicinskih sester, kakršno je bilo napovedano pred Ostrčvim mandatom, niso naklonjeni. Dolgoročna kadrovska usoda centrov za krepitev zdravje še ni dorečena.
Potrebovali bi dodatno osebje, ne reza
»Želimo si, da ne bi prihajalo do kadrovskega krčenja. Diplomirane medicinske sestre v centrih za krepitev zdravja so pomembne tudi zato, ker se povečuje delež oseb s kroničnimi boleznimi,« je dejal Radivoje Pribaković Brinovec, vodja programa Skupaj za zdravje. Znanje in kompetence diplomirane medicinske sestre so v teh primerih zelo pomembni, je poudaril. Pribaković Brinovec ocenjuje tudi, da v slovenskem zdravstvu zgolj z obstoječo strukturo ne morejo pokriti vseh potreb pri obvladovanju kroničnih bolezni. Za širitev centrov za krepitev zdravja bi po trenutnih ocenah potrebovali dodatnih osem do devet milijonov evrov, zaposliti bi bilo treba tudi dodatno osebje.
V centrih za krepitev zdravja lahko pacient po besedah Pribakovića Brinovca pridobi veščine za spremembo življenjskega sloga z vidika zdravega prehranjevanja, telesne dejavnosti in obvladovanja stresa. Na voljo je tudi podpora pri depresiji in anksioznosti, prav tako pri debelosti in sladkorni bolezni. Pacientom v omenjenih centrih, kadar to potrebujejo, pomagajo tudi pri opuščanju kajenja in tveganega pitja alkohola.
Uspeh preverjajo tudi prek telesne sestave
V zdravstvenih domovih so že od leta 2002 delovali tako imenovani zdravstvenovzgojni centri, kjer delajo diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi. V centrih za krepitev zdravja, ki so sodobnejša oblika tovrstne pomoči in podpore, so vključeni tudi dietetiki za podporo pri prehrani in kineziologi, ki pomagajo pri načrtovanju telesne dejavnosti.
»Želimo si udeležbe, da nas ljudje prepoznajo in da tudi pridejo in s tem naredijo nekaj za svoje zdravje, če so napoteni k nam na delavnice in v programe,« je poudarila Jana Lavtižar, vodja Centra za krepitev zdravja Kranj. Prebivalci se lahko na te centre obrnejo tudi sami. Posameznik lahko kadar koli pokliče v center za krepitev zdravja in povpraša, katere delavnice bi bile zanj primerne, ali pa pride na individualni posvet. Obrne se lahko na kateri koli center za krepitev zdravja, torej ne nujno tisti, ki mu je najbližje. Pacienti, ki so center obiskovali, se jim pogosto oglasijo tudi kasneje, je pojasnila Jana Lavtižar: »Pridejo na primer na dodatno analizo telesne sestave. S tem preverimo, kako uspešna je bila sprememba.« x
