Na ministrstvu za zdravje bodo, kot vse kaže, podeljevali koncesije. V resorju, ki ga vodi Tadej Ostrc, načrtujejo koncesije za specializirano zdravstveno dejavnost in v zobozdravstvu, je razvidno iz aktualnega predloga uredbe. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da ne gre za širitve programov, ampak okoliščine, kot je vračanje koncesije ali programa javnega zavoda. Zakonodaja daje javnim zavodom prednost pri prevzemanju »prostih« programov. Pri programih, za katere bodo razpisali koncesije, v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih niso zmogli prevzeti dodatnega dela, so ocenili na ministrstvu. V nekaterih primerih so se tako odločili kljub ponudbam iz javnih zavodov.
Prej v javnih zavodih, po novem pri koncesionarjih
Javni zavod so po tem ključu na primer zavrnili pri oftalmologiji v obsegu 1,7 programa, ki ga je v preteklosti opravljal Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Zdravstveni dom Gornja Radgona bi bil pripravljen prevzeti 0,24 programa, a so se na ministrstvu za zdravje odločili, da programa ne bodo delili in bodo zanj v celoti podelili koncesijo. Po njihovi oceni bi, če bi del programa odmerili zdravstvenemu domu, nastal problem okrog tega, »kateri pacienti bodo preneseni v drug javni zavod«. Kakšne konkretne težave so pričakovali pri takem prenosu, nam z ministrstva za zdravje do zaključka redakcije niso sporočili. Gornjeradgonski zdravstveni dom je bil pripravljen prevzeti tudi 0,3 programa psihiatrije, a se je ministrstvo za zdravje prav tako odločilo, da programa ne bo delilo.
Pri enem od zasebnikov s koncesijo bodo, kot vse kaže, v prihodnje opravljali tudi 0,6 programa pediatrične alergologije. Do konca letošnjega januarja so ga opravljali na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, drugega javnega zavoda, ki bi ga lahko prevzel, pa na istem območju ni. Za zobozdravstvo bo ministrstvo za zdravje podelilo koncesije v skupnem obsegu 12 programov, pri specializirani zdravstveni dejavnosti pa za malo več kot 9 programov (nekatere ambulante ne delujejo v polnem obsegu, op. p.).
Koncesije so se na mizi ministrstva za zdravje nazadnje znašle lani. Podelili so sedem koncesij, pri opaznem delu zadnjega razpisa za koncesije pa niso v zdravstvenem resorju, ki ga je takrat vodila Valentina Prevolnik Rupel, izbrali nikogar. Ponudniki niso izpolnjevali zahtevanih pogojev oziroma niso oddali popolne vloge, so takrat ugotavljali. Podeljevali so tako imenovane nadomestne koncesije, ki so jih predvideli po upokojitvah in drugih odhodih prejšnjih koncesionarjev.
Nastavke pripravili Janševi, koncesije podelili Golobovi
Podeljevanje koncesij je vseskozi veljalo za vprašanje, ki buri duhove. Tretja vlada Janeza Janše je vrata za podeljevanje odpirala tik pred državnozborskimi volitvami leta 2022, a so se začeli pojavljati očitki o spodkopavanju javnega sistema. Prihajali so tudi iz zdravniških vrst, v tedanji vladi pa so se načrtom o podeljevanju koncesij v zdravstvenem resorju odpovedali. Za podeljevanje nekaterih koncesij, ki jih je v uredbi predvidela Janševa vlada, so se na ministrstvu za zdravje odločili v ministrskem mandatu Danijela Bešiča Loredana, a so ob trenjih znotraj vlade Roberta Goloba načrte začasno ustavili. Kasneje so jih spet obudili.
V mandatu Bešiča Loredana, Ostrc je bil tedaj v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, je bilo na koncu podeljenih osem koncesij na področju čeljustne in zobne ortopedije v skupnem obsegu 8,7 programa, tri koncesije v skupnem obsegu 2,2 programa pa so v zdravstvenem resorju podelili na področju oralne kirurgije in maksilofacialne kirurgije v zobozdravstveni dejavnosti. Eden od izbranih koncesionarjev je od koncesijske pogodbe odstopil, koncesija je bila nato podeljena v mandatu Valentine Prevolnik Rupel.
Nacionalni načrt za zdravstvo, sprejet v mandatu Golobove vlade, napoveduje odpravo dosedanjega sistema koncesij. Velika večina koncesij v Sloveniji bo potekla leta 2032, ugotavlja omenjeni dokument, ki napoveduje postopno ureditev bolj fleksibilnega sistema. Spomnimo, glede tega se niso pred sprejemom dokumenta ob opozorilih Levice, da bi se lahko nepreglednost še povečala, zedinili niti v tedanji vladni koaliciji. Aktualne vladne stranke (SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati) so v koalicijski pogodbi napovedale vključevanje vseh razpoložljivih zmogljivosti pri krajšanju čakalnih dob ne glede na njihov status. Storitve, ki jih financira zdravstvena blagajna, lahko danes opravljajo le zasebniki s koncesijo. Ideja o vključevanju čistih zasebnikov v krajšanje čakalnih dob ni nova. V igri je bila na začetku mandata Golobove vlade, a so si takratni oblastniki premislili.
