Urad za meroslovje je trem od štirih predvidenih odsekov slovenskega avtocestnega križa prižgal zeleno luč za sekcijsko merjenje hitrosti. Policisti bi torej lahko začeli loviti prehitre voznike na odsekih Logatec–Vrhnika v smeri Ljubljane, Brod–Vodice v smeri Kranja in Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri Novega mesta. Ker je naročnik naknadno uvedel nekaj sprememb, bo odsek Podmilj–Ločica v smeri Maribora overjen naknadno. Datum uradnega začetka delovanja sistema sicer še ni znan, se pa z overitvami počasi zaključuje devet let trajajoča zgodba o uvajanju rednega sekcijskega merjenja v Sloveniji. To ima na promet dokazano blagodejne učinke, ki presegajo zgolj lovljenje prehitrih voznikov. Spodbuja tudi konstantno hitrost vožnje, s tem pa manj fantomskih zastojev in večjo pretočnost nasploh.
V oči pa bode, da je Dars napovedal delovanje sekcijskega merjenja hitrosti zgolj v času, ko na dotičnih odsekih ne bodo veljale spremenjene hitrosti. To pomeni, da sistem ne bo deloval ob delih na cesti. Prav tako na odsekih ne bo prilagajanja sekcijskega merjenja hitrosti morebitnemu dinamičnemu prilagajanju hitrostnih omejitev. Povedano drugače: ravno v tistih okoliščinah, ko bi dodaten nadzor nad hitrostjo vožnje potrebovali najbolj, sekcijsko merjenje v Sloveniji ne bo delovalo.
Sekcijsko merjenje in dinamične omejitve so združljivi
Kombinacija sekcijskega merjenja hitrosti in dinamičnega urejanja hitrosti prometa, pri katerem se zaradi razmer na cesti na posameznih odsekih spremenijo omejitve hitrosti, ni nič nenavadnega.
»S tehničnega vidika ni razloga, da sodoben sistem sekcijskega merjenja ne bi mogel delovati tudi ob spremenljivih oziroma dinamično določenih omejitvah hitrosti. Takšne rešitve v tujini obstajajo,« nam je povedal Gregor Ficko, strokovnjak za prometno infrastrukturo, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter nekdanji direktor direkcije za ceste. »Na nizozemski avtocesti A2 je bil na primer sekcijski nadzor uporabljen pri režimu, ki je uveljavljal različne najvišje hitrosti glede na čas dneva. Tudi evropske smernice za inteligentne transportne sisteme predvidevajo, da so spremenljive omejitve hitrosti lahko povezane z avtomatskim nadzorom hitrosti, vključno z nadzorom na cestnem odseku. Je pa treba razlikovati med časovno vnaprej določeno spremembo, denimo 100 km/h podnevi in 130 km/h ponoči, ter povsem dinamičnim sistemom, ki omejitev spreminja glede na gostoto prometa, vreme, nesrečo ali delo na cesti. Drugi primer je bistveno zahtevnejši, vendar še vedno ne predstavlja nerešljivega tehnološkega problema. Z vidika prometnega inženirstva bi bila povezava dinamičnega upravljanja hitrosti in sekcijskega nadzora zelo smiselna.«
Dars smo povprašali o razlogih, zakaj te povezave niso vzpostavili, a so nam odgovorili le, naj se udeležimo tiskovne konference pred začetkom sekcijskega merjenja. Glede na naravo naloge pa lahko sklepamo, da gre za kombinacijo načina delovanja tehnologije, meroslovnih pravil, vsebine razpisa za vzpostavitev sistema in pristojnosti za odrejanje glob.
Naročili premalo kamer
Kot nam je pojasnil mag. Roman Flegar z urada za meroslovje, je princip delovanja sekcijskega merjenja v osnovi dokaj preprost. Posebna merilna kamera izmeri čas na vstopni točki odseka in potem ob izstopu z odseka. Kameri morata biti časovno usklajeni. Na podlagi prepoznavanja registrskih tablic pa nato sistem izračuna, kolikšna je bila povprečna hitrost vožnje na odseku. Če je povprečna hitrost prekoračila omejitev, je voznik očitno vozil prehitro. Ali bo voznik dobil globo, pa je odvisno tudi od tega, na koliko je nastavljena hitrost proženja. Ta je lahko nastavljena višje od omejitve.
Težava z gradbišči na odsekih, kjer poteka sekcijsko merjenje hitrosti, nastane, ker mora biti omejitev od postavitve prve kamere do postavitve druge kamere konstantna. Sistem namreč v preračunavanje povprečne hitrosti ne sme vključevati odsekov z različnimi omejitvami.
Da bi lovljenje prekrškarjev na takšnem odseku pravno vzdržalo, bi morala biti kamera postavljena ob vsaki spremembi omejitve. Daljši odsek bi se tako razdelil na več manjših odsekov merjenja. To pa seveda pomeni, da bi ob spremembah hitrosti zaradi del na cesti potrebovali prenosne kamere. Te so bile sicer predvidene v izhodiščnem razpisu za vzpostavitev sistema, a je bil ta v poznejših letih močno spremenjen. Med drugim je bilo izhodiščno mišljeno, da bo sekcijsko merjenje potekalo na enajstih odsekih. Zdaj bo potekalo na štirih.
Gre za problem, ki ni nujno strukturne narave in ga je v teoriji mogoče rešiti z dodatnimi nakupi opreme. Zlasti če se sistem izkaže. Z nekega zornega kota bi lahko celo rekli, da gre za gospodarno, četudi (pre)pazljivo, ravnanje z denarjem.
Na večji problem pa naletimo pri dinamičnem urejanju omejitev hitrosti. Tega je Dars že začel uvajati. Njegova prednost je, da omogoča hipne prilagoditve omejitve hitrosti glede na spremembe razmer na cesti. Naj gre za dež, zastoj, prometno nesrečo ali katero drugo okoliščino. Ključno pa je, da vozniki spremenjene omejitve tudi upoštevajo. Anekdotične izkušnje s slovenskih cest pravijo, da jih ne.
Neučinkovit sistem
»Kdo v sosednji Avstriji izvaja sekcijsko merjenje? Asfinag, ki je v Avstriji to, kar je v Sloveniji Dars,« pojasnjuje Flegar. »Ko Asfinag na avtocesti nekaj opazi, pritisnejo na gumb in table gredo na 60 km/h. Hkrati se tudi merilniki ponastavijo na 60 km/h.«
Glede na to, da je naročnik sistema za sekcijsko merjenje hitrosti v Sloveniji Dars, bi pričakovali, da bo stvar tako potekala tudi pri nas. Vendar ne. Pri nas bi Dars nekaj opazil, potem pa bi moral s policijo skomunicirati, da je bila hitrost na odseku znižana s 100 km/h na 80 ali 60 km/h. Šele policija bi lahko namreč prilagodila hitrost, pri kateri se sproži sistem sekcijskega merjenja. Razlog za to ni arbitrarna odločitev policije ali Darsa. »Zakon o pravilih cestnega prometa ima v členu 15. a določeno, kaj lahko počne avtocestni nadzornik. In avtocestni nadzornik nima pravice izvajanja člena, ki govori o merjenju hitrosti,« nam je še pojasnil Flegar. To pomeni, da je Dars morda res naročnik sistema, za izdajanje glob pa ga sme uporabljati izključno policija.
Kot smo že pisali v Dnevniku, pa je prav policija projekt leta 2018 ustavila oziroma zavrnila prevzem sekcijskih merilnikov hitrosti. Razlog je bil sila nenavaden. Z načrtovanim sistemom bi namreč na letni ravni obravnavala vsaj 30.000 dodatnih kršitev, zato bi s trenutnim prekrškovnim postopkom zadeva postala neobvladljiva, je leta 2018 sporočilo ministrstvo za notranje zadeve.
