Osnovnošolci in dijaki so že sedli v šolske klopi, bliža pa se tudi začetek študijskega leta, ki za mnoge študente ne pomeni le vrnitve v predavalnice, temveč tudi iskanje študentskega dela.
Zavod RS za zaposlovanje s 1. oktobrom odpira nov digitalni sistem za dijake, študente in delodajalce z namenom posredovanja študentskega dela. Novi javni študentski servis bo skrbel za celoten postopek od možnosti objave oglasov in prijave kandidatov do izdajanja napotnic, obračuna in nakazila denarja študentom ter dijakom, enako kot to počnejo zasebniki.
Največjo spremembo v primerjavi z zasebniki javni študentski servis uvaja na področju koncesijskih dajatev. Slednjih javni servis ne bo zadržal zase, temveč bodo namenjene skladu za štipendije. Od 16-odstotne koncesijske dajatve bo 76,3-odstotni delež namenjen za štipendije, torej več kot pri zasebnih servisih, ki za štipendije namenijo 52,6 odstotka. Enak kot pri zasebnikih ostaja delež, namenjen Študentski organizaciji Slovenije, ki prejme 23,7 odstotka koncesije.
Strošek in neto prejemek ostajata enaka
Strošek delodajalca in neto prejemek študenta pri delu preko javnega zavoda ostajata enaka, sprememba v primerjavi z zasebniki pa bo v primeru zalaganja denarja. V nasprotju z zasebniki, denimo e-Študentskim servisom, ki vnaprej založi okoli 95 odstotkov vseh zaslužkov, javni zavod plačila študentom ne bo zalagal. Študentje in dijaki bodo plačilo tako prejeli šele po nakazilu delodajalca, ki bo moral račun poravnati najpozneje v osmih dneh po izdaji. Zavod bo študentom nakazal neto znesek na dan prejema plačila oziroma najpozneje naslednji delovni dan.
V primeru, da bo delodajalec z izplačilom zamujal, mu bo zavod zaračunal stroške izterjave in zakonske zamudne obresti, a v vmesnem času študent nakazila ne bo prejel. Da se to ne bi prepogosto dogajalo, javni študentski servis obljublja, da bodo delodajalce pred objavo oglasa preverili v uradnih evidencah, s čimer želijo zmanjšati število neplačnikov.
Kot so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, ne objavljajo oglasov za delodajalce, ki se vodijo v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Prav tako lahko zavod zavrne objavo oglasa za študentsko delo, če ugotovi, da gre za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene objave na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Furs.
Na zavodu sicer dodajajo, »da si aktivno prizadevajo za dogovor o možnosti izplačila zaslužka dijakom in študentom še pred plačilom računa s strani delodajalca«.
Druge prednosti državnega servisa
Na zavodu obljubljajo, da bodo študentom in dijakom ponujali različna orodja za oblikovanje karierne poti, brezplačne delavnice oziroma izobraževanja, kot so skupinsko in individualno karierno svetovanje, pomoč pri življenjepisu in pripravah na razgovor. Z digitalizacijo storitev bodo študentska dela umestili v kompetenčni model ESCO, študentom bodo prav tako izdajali potrdila o pridobljenih kompetencah.
S posodobitvijo že obstoječih možnosti bodo storitve izboljšali tudi za delodajalce. Ti bodo, kot pojasnjujejo na zavodu, do storitev študentskega dela dostopali v okviru obstoječega portala za delodajalce, s čimer želijo zagotoviti dostopnost vseh storitev na enem mestu. Poleg standardnih storitev bodo delodajalcem med drugim na voljo tudi selekcija prijav in komunikacija z dijaki in študenti ter podprto obveščanje o (ne)izboru kandidatov.
Dviga štipendij ni na obzorju
Kot so navedli pri zavodu za zaposlovanje, je njihov cilj, da z digitalizacijo storitev študentskega dela pritegnejo k sodelovanju večje število uporabnikov, s tem pa v absolutnem znesku pripomorejo tudi k povečanju prilivov v sklad za štipendije. A kolikšen bo doprinos javnega študentskega servisa, še ni znano.
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport so pojasnili, da višine dodatnih sredstev za štipendijski sklad trenutno ni mogoče oceniti, saj bo ta odvisna predvsem od obsega študentskega dela, opravljenega preko zavoda za zaposlovanje, in interesa uporabnikov za uporabo digitalizirane storitve.
Ob tem so dodali, da »morebitni dodatni prilivi v proračunski sklad za štipendije sami po sebi ne pomenijo dviga štipendij. Višina državnih štipendij, Zoisovih štipendij in drugih pravic iz naslova štipendiranja je določena z veljavno zakonodajo in ni neposredno vezana na trenutni obseg prihodkov iz koncesijskih dajatev za študentsko delo.«
Zasebni servisi dobivajo drugačnega tekmeca
Možnost pridobitve študentske napotnice preko zavoda za zaposlovanje sicer obstaja že od leta 2006, a med študenti in dijaki ni bila pretirano priljubljena, predvsem zaradi zapletenosti postopka. Prav tako je naročanje napotnice pri zavodu v primerjavi z zasebnimi študentskimi servisi dokaj neznano.
Kot so nam sporočili z zavoda za zaposlovanje, so se odločili za digitalizacijo obstoječih storitev posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Potreba po digitalizaciji storitev, kot so navedli, izhaja iz zagotavljanja sodobnih storitev, uvedbe brezpapirnega poslovanja ter povečanja dostopnosti in učinkovitosti storitve.
V Sloveniji od leta 2008, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pristala na združitev Modrega študentskega servisa z zasebnim e-Študentskim servisom, delujejo le zasebni posredniki študentskega dela. Že slabi dve desetletji praktično vse napotnice za občasno in začasno delo dijakov ter študentov izdaja majhna skupina zasebnih študentskih servisov, med njimi e-Študentski servis, M-job, Študentski servis Maribor, Adecco in Atama.
Kako bo odprtje državnega študentskega servisa poseglo na trg študentskega dela, je sicer težko ocenjevati, saj je odvisno od tega, koliko uporabnikov bo zavodu uspelo privabiti. Podobno so odprtje javnega servisa komentirali pri Študentskem servisu Atama, kjer so zapisali, da je težko oceniti, kolikšen delež trga bo ta nova ureditev pridobila.
Kdaj si študentje lahko zagotovijo napotnico?
Zavod za zaposlovanje javni študentski servis ustanavlja na podlagi zakona o urejanju trga dela, ki so ga pripravili na takratnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je v prejšnji vladi vodila Levica. Zakon, ki je začel veljati septembra lani, zavodu za zaposlovanje omogoča polnopravno posredovanje začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov.
Uvajanje javnega študentskega servisa je bilo sicer prvotno napovedano že za 1. februar, a so zagon servisa nato preložili. Pilotno različico zavod že preizkuša s petimi delodajalci ter približno 30 dijaki in študenti, do sredine avgusta pa so pripravili 17 obračunov in izplačali vse obračunske zaslužke.
Dijaki, študentje ter delodajalci bodo spletno stran in mobilno aplikacijo novega javnega študentskega servisa lahko začeli uporabljati 1. oktobra.