V Študentskem domu Ljubljana (ŠDL) so za prihajajoče študijsko leto razpisali 7.047 ležišč, za katera so študenti lahko vloge oddali do minulega torka. Po njihovih informacijah je število prejetih prošenj zelo podobno primerljivemu obdobju preteklih dveh let. »Izkušnje kažejo, da do konca oktobra praviloma vselimo do tisoč novih študentov, nato pa se vseljevanje nadaljuje skozi vse študijsko leto skladno z izselitvami. V študijskem letu 2025/2026 smo vse upravičene študente uspeli vseliti pred koncem maja, podobna dinamika pa je bila tudi v zadnjih nekaj letih. Zato čakalna lista ob začetku študijskega leta ne pomeni, da upravičeni študenti v tekočem študijskem letu mesta ne bodo dobili, temveč predvsem odraža časovno dinamiko vseljevanja,« je povedal Predstojnik Sektorja za študentske zadeve ŠDL Aleksandar Matković.
Povprečna subvencionirana stanarina od maja letos znaša 115,94 evra mesečno. Najnižji znesek, ki ga za bivanje odštejejo študenti je 77,42 evra za ležišče v Akademskem kolegiju, najvišja pa 184,19 za enoposteljno sobo v Domu Litostroj. Stanarine so letos uskladili s povišanjem minimalne urne postavke za študentsko delo.
Novih študentskih domov še ni
ŠDL sicer upravlja z 29 študentskimi domovi različnih starosti. »V zadnjih letih smo ob podpori resornega ministrstva izvedli več pomembnih projektov. Leta 2023 je bila zaključena celovita prenova sanitarnih prostorov in pripadajočih vertikalnih instalacij v našem največjem domu ŠD3 ter prenova strehe Doma podiplomcev. Leta 2024 je sledila prenova sanitarnih prostorov v Domu XI, leta 2025 pa smo v Akademskem kolegiju, ki ga je država predhodno odkupila, izvedli nujno zamenjavo toplotne postaje in radiatorjev ter s tem izboljšali energetsko učinkovitost in zanesljivost ogrevalnega sistema,« je pojasnil Matković. Med pomembnejšimi projekti je bila še nadgradnja požarne varnosti.
Ob obnovi obstoječih objektov pa Ljubljana potrebuje tudi nove javne študentske nastanitvene zmogljivosti. Ocenjujejo, da bi bilo dolgoročno potrebnih najmanj 10 odstotkov dodatnih javnih študentskih ležišč, kar glede na sedanje zmogljivosti, pomeni približno 700 dodatnih mest. Med ključnimi razvojnimi projekti sta načrtovana študentska domova na Roški in ob Dunajski cesti.
Na Roški so bile že izvedene pomembne pripravljalne in prostorske aktivnosti. Po sedanjih izhodiščih je predvidenih približno 350 ležišč, natančna kapaciteta pa bo določena po izboru končne arhitekturne rešitve in pripravi projektne dokumentacije. Pomemben potencial za povečanje javnih študentskih zmogljivosti predstavlja tudi projekt ob Dunajski cesti, kjer je po trenutnih izhodiščih predvidenih do 500 novih ležišč. Oba projekta sta za dolgoročno reševanje pomanjkanja študentskih nastanitev v Ljubljani zelo pomembna in bi skupaj lahko zagotovila več kot 800 novih ležišč, je dodal.
Subvencije bodo višje
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v letošnjem letu za subvencionirano bivanje študentov namenilo že 7 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa bodo namenili še sredstva v višini 7,23 milijona evrov. S prihodnjim študijskim letom bo subvencija za javne študentske domove znašala 41,46 evra na posteljo. Tisti, ki bivajo pri zasebnikih pa bodo po novem prejeli 103,36 evra subvencije.
»S študijskim letom 2025/2026 se je subvencija za javne študentske domove dvignila iz 27,80 evra na 38,92 evra na študentsko posteljo. Zvišala se je tudi mesečna subvencija za bivanje pri zasebnikih, in sicer iz 32 evrov na 100,64 evra na posteljo. Z zvišanjem subvencije za bivanje pri zasebnikih država kratkoročno kompenzira pomanjkanje javnih študentskih nastanitvenih kapacitet, saj je povečanje teh kapacitet zaradi časovne zahtevnosti investicijskih projektov mogoče doseči le srednje in dolgoročno,« so pojasnili.
Potrebovali bi vsaj 1000 dodatnih postelj
Stanovanjska problematika pa je po oceni Študentske organizacije Univerze v Ljubljani še kako resnična. »Stiska se z vsakim letom povečuje, saj se višajo stroški bivanja, število postelj v študentskih domovih pa ostaja že leta nespremenjeno. Očitno je, da se ne vlaga v osnovno potrebo študentov - bivanje. Posledično so študenti primorani najemati zasebne nastanitve in se na nas pogosto obračajo zaradi težav z najemodajalci v zasebnih nastanitvah,« so zapisali.
Menijo, da so cene najema zasebnih namestitev v Ljubljani za študente nedvomno previsoke, saj višine najemnin v zadnjih letih konstantno rastejo in so nesorazmerne s prihodki povprečnega študenta. »V Ljubljani bi vsekakor potrebovali več nastanitev v študentskih domovih, na kar na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani vztrajno opozarjamo pristojne. Na ŠOU v Ljubljani ocenjujemo, da bi nemudoma potrebovali dodatnih 1.000 postelj, prav tako pa se že dolga leta zavzemamo, da bi država vsako leto zagotovila vsaj 500 novih ležišč v Ljubljani, s čimer bi se lahko učinkovito soočili s trenutnim pomanjkanjem kapacitet. Izpostavili bi radi, da je bil nazadnje javni študentski dom v Ljubljani zgrajen leta 2006, torej 20 let nazaj, so opomnili. Pristojne so že pred dvema letoma z resolucijo pozvali k povečanju kapacitet.