Ministrstvo za delo je konec lanskega leta objavilo razpis, ki se zaključi 7. aprila, za financiranje gradnje manjših bivalnih enot za osebe, odvisne od pomoči drugih. Ukrep naj bi zagotovil prostor za 850 ljudi z omejenim gibanjem, za kar je predvidenih 65.711.00 evrov sredstev iz evropskega mehanizma za odpornost in okrevanje. Na ministrstvu so pojasnili, da omenjeni razpis omogoča javnim zavodom, da zgradijo dodatne manjše objekte, v katerih bodo ljudem zagotavljali bolj personalizirano oskrbo. Za domove za starejše to pomeni, da v okviru razpisa lahko pridobijo sredstva za gradnjo bivalnih enot za do 24 uporabnikov. Varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo lahko gradijo stanovanja za skupine do šest uporabnikov, prav tako se na eno lokacijo ne sme umestiti več kot tri enote. Hkrati bodo zavodi v okviru teh enot zagotavljali skupnostne storitve in programe, ki bodo omogočali samostojnejše življenje uporabnikov, poleg tega bodo na voljo tudi drugim prebivalcem posameznih lokalnih skupnosti, so še dodali na ministrstvu.
Gradnja manjših enot je nujen pogoj
Gradnja manjših bivalnih enot je sicer eden izmed korakov, s katerim naj bi se Slovenija približala cilju »deinstitucionalizacije«, saj na področju socialne oskrbe v Sloveniji še vedno prevladujejo večje institucije, kar je v neskladju s konvencijo o pravicah invalidov, ki je pri nas v veljavi od leta 2008. Na ministrstvu sicer pripravljajo strategijo o deinstitucionalizaciji 2023–2033, ki bo sprejeta predvidoma junija letos. »V primerjavi z drugimi državami po Evropi v Sloveniji še
vedno prevelik delež ljudi biva v velikih institucijah, kjer je njihovo življenje podvrženo totalizirajočim rutinam in pogosto tudi številnim negativnim učinkom, ki jih institucionalizacija prinaša s seboj,« je pojasnila Špela Razpotnik z ljubljanske pedagoške fakultete, ki dodaja, da je ključna težava velikih institucij ta,
da se posameznik prilagaja instituciji in ne institucija posamezniku. Bivanje v takšni »totalni instituciji« ima škodljive učinke tako v zdravstvenem kot identitetnem smislu, zato je gradnja manjših enot nujen pogoj za dobrobit uporabnikov.
Razpis za gradnjo manjših bivalnih enot odobravajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). »Vsaka nova postelja je v družbi, ki se hitro stara, izredno dragocena,« so nam sporočili, a obenem opozorili, da je ključno reševanje kadrovske stiske, saj v trenutnih razmerah primanjkuje delovne sile za obstoječe zmogljivosti, kaj šele da bi gradili nove. »Trenutno smo v situaciji, na katero smo opozarjali že v letu 2021, da na eni strani ukinjamo obstoječe oddelke in bivalne enote, na drugi pa odpiramo nove domove ali enote, ki zaradi pomanjkanja delavcev težko polno zaživijo. Ob tem še opozarjamo, da bo v naslednjih letih kadrovske razmere dodatno zaostril občuten val upokojitev.« Po njihovem mnenju bi država za širjenje javne mreže potrebovala celovito strategijo razvoja in zaposlovanja deficitarnih poklicev.
Kot prioriteto so na SSZS izpostavili, da bi bila potrebna takojšnja poenostavitev birokratskih postopkov pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav in znižanje zahtevanega znanja jezika. Iz SSZS so še dodali, da se ljudje iz držav z območja nekdanje Jugoslavije še vedno odločajo za zaposlitev v Sloveniji, vendar zaradi dolgotrajnih postopkov vmes obupajo in raje odidejo v Avstrijo ali Nemčijo. Med drugimi prioritetami so izpostavili, da bi pristojni morali čim prej izbrati izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničar v dolgotrajni oskrbi in jim omogočiti takojšen začetek izvajanja programa. Izpostavljajo tudi nujnost ustreznega ovrednotenja delovnih mest v razponu od čistilk do direktorjev ter drugih finančnih vzpodbud. Kot primer so navedli nagrado ob prvi zaposlitvi na področju socialne oskrbe. Vlada je sicer prejšnji mesec na dopisni seji sprejela sklep, da se zaposlenim na področju socialnega skrbstva v plačni skupini J omogoči dodatek v višini 150 evrov.
