Delavec ne sme plačevati cene vročinskega vala s svojim zdravjem, delodajalec pa ne sme kovati dobička na račun njegove izčrpanosti, so v sindikatu zapisali v javnem pozivu. Štejemo že deseti zaporedni dan z dnevnimi temperaturami nad 30 stopinj Celzija in za nami že osma noč zapored, ko se temperatura ni spustila pod 20 stopinj Celzija. Ne gre torej več za običajno poletno vročino, pač pa za dolgotrajno toplotno obremenitev, ki predstavlja resno tveganje za zdravje, varnost in življenje delavcev.
Dodatno so opozorili, da posledice visokih temperatur niso omejene zgolj na neposredno počutje delavcev na delovnem mestu. Vročina namreč že vpliva na širše delovanje družbe, saj povečuje toplotno obremenitev v mestih, obremenjuje javni potniški promet, logistiko, dobavne verige, delovanje strojev, hlajenje delovnih prostorov, prezračevalne sisteme ter organizacijo dela v dejavnostih, kjer se delo opravlja na prostem ali v pregretih prostorih.
Kot zgovoren dokaz za to so navedli prilagajanje železniškega prometa ter zapisali, da delavec ne sme biti edini del sistema, od katerega se v ekstremnih razmerah pričakuje, da bo deloval enako hitro, enako dolgo in enako intenzivno kot v normalnih vremenskih pogojih.
Delodajalce so pozvali, naj takoj posodobijo ocene tveganja, pristojne državne organe, zlasti Inšpektorat RS za delo, pa k izvajanju ciljanih, nenapovedanih in učinkovitih nadzorov. Ti nadzori morajo biti usmerjeni predvsem v dejavnosti, kjer so delavci najbolj izpostavljeni vročini in preobremenitvam, kot so gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo, komunala, cestni potniški in tovorni promet, industrija, skladišča, zdravstvo ter nega in oskrba.
Od delodajalcev prav tako pričakujejo, da bodo spremljali vremenske napovedi in opozorila, na deloviščih pa beležili toplotne razmere, prilagodili delovni čas, premaknili najtežja dela v hladnejši del dneva, zmanjšali intenzivnost dela, prilagodili norme ter realno načrtovali roke. V času največjih toplotnih obremenitev naj skrajšajo ali prekinejo delo ter zagotovijo pogostejše in daljše odmore, senco, nadstreške, hladne cone, klimatizirane prostore ter zadostne količine napitkov, so našteli.
Od pristojnih pa pričakujejo, da bodo proti delodajalcem, ki v času vročine zavestno opuščajo ukrepe za zaščito delavcev, ukrepali odločno, dosledno in z močnimi odvračilnimi sankcijami. Kazen za ogrožanje zdravja delavcev mora biti višja od prihranka, ki ga delodajalec doseže s kršenjem pravil, so opomnili.