Vlada je objavila uredbo, v kateri je predvidela dobrih osem milijonov evrov finančne pomoči kmetom, ki so jih letos prizadele višje cene energije in gnojil zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Ta se je začela z ameriško-izraelskim napadom na Iran februarja letos.
Za pomoč bo namenjenih skupno 8,14 milijona evrov, od tega 2,71 milijona evrov iz kmetijske rezerve Evropske unije in 5,42 milijona evrov iz državnega proračuna.
Višina pomoči ni odvisna od dejansko povečanih stroškov, ampak se bo odmerila glede na velikost in vrsto kmetijskih zemljišč. Za njive, rastlinjake, zemljišča v pripravi in nekatere druge obdelovalne površine je predvidenih približno 36 evrov na hektar. Nekoliko višje bo izplačilo za trajne nasade, med katere sodijo vinogradi, sadovnjaki, oljčniki in hmeljišča, in sicer 47 evrov na hektar. Najnižje je izplačilo pomoči za travnike, in sicer 22 evrov na hektar.
Najnižji znesek dodeljene pomoči bo 50 evrov, omejena pa je tudi velikost površin, za katere se lahko uveljavlja subvencija: pri travnikih na 60, njivah na 50 in trajnih nasadih na 20 hektarjev. Najvišja dodeljena pomoč je tako manj kot dva tisoč evrov.
Kmetom ne bo treba vlagati posebnih zahtevkov, saj bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odločbe izdala po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.
Pomoč je kmetijski minister Janez Cigler Kralj napovedal že avgusta ob odprtju kmetijskega sejma Agra v Gornji Radgoni. Ministrstvo bo letos izplačalo še 2,8 milijona evrov pomoči pridelovalcem jabolk zaradi suše.
Sistem pavšalnega dodeljevanja pomoči glede na velikost kmetijskih zemljišč sicer številni agrarni ekonomisti kritizirajo kot neučinkovit, saj so pomoči nesistematične in ne podpirajo tistih kmetovalcev, ki največ prispevajo k prehranski neodvisnosti. Prav tako ne spodbujajo investicij v smeri večje odpornosti in učinkovitosti, ki bi pripomogle k temu, da bi bila v prihodnosti škoda zaradi neugodnih okoliščin manjša.