»Slovenija je sprejela slovenske prehranske smernice 2025 (SNG2025), kvantitativni okvir, ki temelji na rastlinah in je usklajen s planetarno dieto EAT-Lancet ter prilagojen nacionalnemu kontekstu,« piše v uvodu znanstvenega članka treh slovenskih avtorjev, ki ga je 3. februarja letos objavila revija MDPI Foods. Članek je v strokovnih krogih naletel na buren odziv, saj je dokument SNG2025, ki spodbuja vegansko prehrano, tako rekoč državna skrivnost. Po naših informacijah je nastajal v zelo ozkem krogu skrbno izbranih avtorjev, v katerega »selektorji« niso pripustili niti strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so doslej pripravljali vsa nacionalna prehranska priporočila.
Ožja delovna skupina, ki je skrivaj pripravljala nove prehranske smernice in jih 3. oktobra lani predala ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, je štela deset članov. Eni ključnih vlog v njej sta odigrala dr. Nataša Fidler Mis, ki jo je premier Robert Golob novembra 2022 oklical za nacionalno koordinatorko za hrano, in dr. Boštjan Jakše, ki je med drugim osebni fitnes trener, strokovno javnost pa je v preteklosti razburil z zapisi, v katerih je zagovarjal primernost veganske prehrane za otroke. Imenovana sta honorar za svoje delovanje prejela tudi iz podnebnega sklada.
Pajčevina na strateškem svetu za prehrano
Robert Golob je, še preden je postal predsednik vlade, dejal: »Imeti moramo ponudbo ustrezne hrane, ki nadomesti meso, in potem se mu lahko z lahkoto odrečemo.« Pol leta po tistem, ko je zavzel premierski položaj, je imenoval strateški svet za prehrano in na njegovo čelo postavil v strokovnih krogih malo znano Natašo Fidler Mis, doktorico znanosti s področja živilske tehnologije. Ena ključnih nalog tega strateškega sveta je bila posodobitev nacionalnih prehranskih smernic, ki bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem ter bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja.
V strateškem svetu za prehrano je bilo sprva šest politikov, en predstavnik NIJZ in osem javnosti večinoma neznanih zagovornikov rastlinske prehrane. S predstavniki kmetijstva, živilske industrije in zdravstva je premier svet dopolnil šele po burnih očitkih, da je kadrovsko popolnoma vegansko naravnan. Čeprav naj bi bil strateški svet za prehrano posvetovalno telo predsednika vlade, je ta financiranje dela njegove predsednice Nataše Fidler Mis naprtil ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Slednje ji je med marcem 2023 in marcem 2024 izplačalo 12.000 evrov neto honorarja, kažejo podatki spletnega portala Erar. Ker nakazil kasneje ni bilo več, je mogoče sklepati, da držijo navedbe nekaterih članov strateškega sveta za prehrano, da je njegova predsednica lani odstopila, čeprav je na spletni strani kabineta predsednika vlade še vedno navedena v tej vlogi.
Začetek promocije po prazniku demokracije?
Vse kaže, da je strateški svet za prehrano postal brezpredmeten. Njegovo osrednjo nalogo – posodobitev prehranskih smernic – je namreč prevzela delovna skupina z deseterico skrbno izbranih posameznikov (Nataša Fidler Mis, Martina Bavec, Boštjan Jakše, Borut Jug, Samo Kreft, Žiga Malek, Nina Mikec, Nana Turk, Ana Vovk in Zlatko Fras). Ta je delo končala, vendar njihov izdelek ni bil v javni obravnavi, vlada ga še ni sprejela in tudi javno še vedno ni dostopen, videi za promocijo skrivnostnih smernic pa naj bi bili že posneti.
Bo njihovo predvajanje počakalo na povolilni čas? Iz članka, ki analizira javno nedostopne prehranske smernice 2025 in so ga 3. februarja 2026 objavili v reviji MDPI Foods, izhaja, da je med odraslimi prebivalci Slovenije približno 3,3 odstotka vegetarijancev in manj kot pol odstotka veganov, zato velike večine državljank in državljanov, ki uživajo meso, pred praznikom demokracije, torej pred volilno nedeljo, 22. marca, najverjetneje ne kaže vznemirjati s smernicami, ki naj bi se pomikale proti veganski prehrani. Članek tudi izpostavlja, da so prednostne naloge SNG2025 povečanje vnosa stročnic, polnozrnatih žit, zelenjave in oreščkov oziroma semen ter hkratna preusmeritev virov beljakovin stran od rdečega in predelanega mesa.
Koliko preveč mesa v resnici zaužijemo?
Članek so objavili Zlatko Fras (Center za preventivno kardiologijo v UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) ter Nataša Fidler Mis kot neodvisna raziskovalka in Boštjan Jakše kot samostojni raziskovalec. To kaže, da slednja dva v delovni skupini za pripravo SNG2025 očitno nista delovala pod okriljem kakšne relevantne organizacije, ampak v lastnem imenu.
Iz njihove študije je mogoče razbrati, da moški v Sloveniji v povprečju zaužijejo približno šestkrat preveč mesa in dvakrat preveč soli glede na nove prehranske smernice, po drugi strani pa sedemkrat premalo stročnic in petkrat premalo oreščkov oziroma semen. Ženske pri nas naj bi v povprečju pojedle štirikrat preveč mesa in dvakrat preveč soli ter hkrati osemkrat premalo stročnic in trikrat premalo oreščkov oziroma semen.
Molk vpletenih
Naši sogovorniki menijo, da je nedavni umik strokovne publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki so jo pripravili strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), tesno povezan z novimi prehranskimi smernicami. KIS namreč v svoji publikaciji ugotavlja, da Slovenci ne pojemo nič več mesa kot prebivalci drugih držav EU. Po navedbah KIS so morali publikacijo v ilegalo umakniti na zahtevo ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Začasni umik publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji z novimi prehranskimi smernicami ni neposredno povezan,« so za Dnevnik zatrdili na MOPE.
Ministrstvo je bilo tudi edino, ki je doslej odgovorilo na naša vprašanja, povezana z novimi prehranskimi smernicami. Na pojasnila kabineta predsednika vlade, ministrstev za kmetijstvo in za zdravje, NIJZ … čakamo od ponedeljka. Za mnenje smo povprašali tudi prof. dr. Tadeja Battelina, rednega profesorja pediatrije in predstojnika katedre za pediatrijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Obljubil je, da bodo odgovor pripravili skupaj s kolegi, »ki so obnemeli ob objavi članka« v reviji MDPI Foods.