Po navedbah civilne iniciative Glas ljudstva je bil povod za shod povezan z dejanji in izjavami poslanca Mijiča, ki naj bi bil po mnenju iniciative zgolj »simptom« širših težav koalicije. Njeno delovanje so označili za posledico korupcije, pohlepa in želje po oblasti ter zahtevali odgovornost poslancev, odstop in nadomestne volitve. Mijič se povabilu organizatorjev shoda ni odzval, organizatorji pa so mu predali sporočila več kot 15.000 podpisnikov peticije za njegov odstop.
Osrednja tema protestnih nastopov so bile tudi delavske pravice in položaj tujih delavcev. Hana Radilović iz Delavske svetovalnice je Mijiča umestila v širši problem izkoriščanja delavcev in izigravanja zakonodaje ter kritizirala institucije, ki naj bi se po njenih besedah na takšne primere odzivale prepočasi. Miha Blažič iz Ambasade Rog je opozoril na sistemsko prekarizacijo ter dejal, da so prekarni in tuji delavci zaradi svojega položaja pogosto cenejša in bolj ranljiva delovna sila.
Opozorila pred razgradnjo socialne države
Pomemben del shoda je bil namenjen interventnemu zakonu in stanju javnih storitev. Dušan Keber iz civilne iniciative Glas ljudstva je opozoril, da dogajanje v zdravstvu predstavlja širši proces razgradnje socialne države. Po njegovih besedah naj bi javne ustanove praznili, javni denar preusmerjali k zasebnikom, socialne pravice pa spreminjali v tržno blago. Vladno politiko je označil za gradnjo »druge republike«, ki naj bi vodila v bolj avtoritarno in neenakopravno družbo.
Metka Mencin je kritiko usmerila v odnos oblasti do zasebne lastnine, dobičkov in javnih sistemov. Po njenem mnenju oblast z zmanjševanjem pomena javnega zdravstva, šolstva, kulture in sociale povečuje negotovost številnih skupin, med njimi migrantskih in tujih delavcev ter drugih prekarnih zaposlenih. Govorniki so zato poudarili pomen solidarnosti in nasprotovanje logiki, po kateri so dobički zasebni, tveganja in bremena pa javna.
Poziv k referendumskemu »proti«
Nekdanji član stranke Resnica Jasmin Bešić je kritiziral nekdanje strankarske kolege. Dejal je, da je stranka po njegovem mnenju opustila prvotno obljubo o neodvisni opozicijski politiki, in jo označil za skupino posameznikov, ki jo izkoriščajo za lastne interese. Udeležence je pozval, naj se zavedajo, da je politična oblast v službi državljanov in ne obratno.
Organizatorji so shod sklenili s pozivom k aktivni udeležbi na prihajajočih referendumih. Ob kritikah predlaganega interventnega zakona in drugih politik vlade so udeležence pozvali, naj 11. oktobra na referendumih štirikrat glasujejo proti. Za 16. september so napovedali tudi shod tujih delavcev proti zakonu o tujcih, ki naj bi bil po besedah govorcev naslednja priložnost za izražanje solidarnosti z migrantskimi in tujimi delavci.