Poslanci so se s počitnic vrnili zaradi treh referendumov, ki so odprli burno razpravo o socialni pomoči, RTV-prispevku in volilni pravici tujcev. Koalicija in Resnica poudarjata glas ljudstva, opozicija pa svari pred zavajanjem, demoniziranjem in ustavno spornostjo.
Poslanke in poslanci so se, kljub temu da parlamentarnih počitnic uradno še ni konec, vrnili v poslanske klopi odločat o treh posvetovalnih referendumih: o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom, ukinitvi RTV-prispevka in volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter Resnica bodo vse tri odloke podprli, Svoboda, SD in Levica pa jim bodo nasprotovale.
Posvetovalni referendumi za DZ niso zavezujoči, zato je razprava potekala predvsem o političnem sporočilu referendumskega trojčka. Koalicija ga želi izvesti 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Opozicija meni, da želi s tem mobilizirati desne volilce in zasenčiti referendum o noveli oziroma o »politični policiji«. Duško Vujanović iz Svobode je dejal, da želijo zamegliti referendum, »ki ga ni zahtevala nobena vladna stranka, temveč ljudstvo«. Predlagatelji odgovarjajo, da morajo o treh vprašanjih odločiti volilci.
Od Joža, ki fuša, do Miki Mišk
Pri socialni pomoči se je spor vrtel okoli vprašanja, ali sedanja ureditev delovno sposobne prejemnike dovolj spodbuja k delu. Jana Gržinič iz SDS je zagotovila, da namen predloga ni kaznovanje, temveč vključevanje dolgotrajno brezposelnih: »Delo ne more biti kazen, ampak zgolj spodbuda.« A če je Gržiničeva v predlogu videla spodbudo, ga je Vladimir Šega iz Levice označil za »umazan poskus demoniziranja najranljivejših«. Opozoril je, da ni podatkov, koliko prejemnikov se delu izmika, veljavna ureditev pa že omogoča sankcije. »Če je nekdo pri blagajni v Lidlu slišal, da Joža fuša, čeprav prejema socialno pomoč, to še ni razlog za referendum,« je dejal. Po njegovem se politika zaradi nekaj sto ali tisoč kršiteljev spravlja nad vse prejemnike, medtem ko »na tisoče mijičev zafrkava delavce«.
Pri ukinitvi RTV-prispevka je bilo osrednje vprašanje, ali je obvezna dajatev še primeren način financiranja javnega zavoda. Zoran Stevanović iz Resnice je poudaril, da referendum ne pomeni ukinitve RTV, ampak iskanje sodobnejšega sistema financiranja. Za pobudo po njegovih besedah stoji 17.000 ljudi: »Niso Miki Miške, namišljeni prijatelji, kaj šele dinozavri ali všečki. To so volilke in volilci.«
Nasprotniki referenduma so opozorili, da predlagatelji niso pojasnili, kako bi javni zavod financirali brez prispevka. Robert Golob je Stevanovićevo zagotovilo, da RTV ne bo ugasnila, zavrnil z opozorilom, da bi ukinitev prispevka pomenila konec javne RTV, kakršno poznamo. Spomnil je na njeno povezovalno vlogo ob športnih uspehih in slovesu od Milene Zupančič. Asta Vrečko iz Levice pa je spor strnila v vprašanje neodvisnosti: »Prispevek varuje RTV pred političnimi posegi in proračunskimi pogajanji, njegova ukinitev pa bi bila korak k razkroju RTV Slovenija,« je dejala.
Najprej zakon, nato posvetovanje
Pravno najbolj sporen je referendum o volilni pravici tujcev. Državni zbor je že junija sprejel novelo, ki je državljanom tretjih držav odvzela pravico, ki so jo imeli četrt stoletja, posvetovalni referendum pa se praviloma razpiše pred dokončno odločitvijo parlamenta. Nataša Sukič iz Levice je ravnanje koalicije označila za »čisti cinizem in napad na demokracijo«. Poudarila je, da bi koalicija, če bi jo res zanimalo mnenje ljudi, referendum razpisala pred sprejetjem zakona.
Katja Kokot iz Resnice je odgovorila, da referendum ni odločanje o tem, kdo sme živeti v Sloveniji, temveč o tem, »kdo sme odločati v lokalnih skupnostih«. Precej ostreje in na osebni ravni je nastopil poslanec SDS Žan Mahnič, ki je opozicijo označil za protislovensko. »Želite nas prepričati, da imajo Maročani in Egipčani pravico odločati o volitvah. Sprašujem vas, kdaj boste Egipčanom dovolili, da volijo tudi na državnozborskih volitvah,« je dejal. Nato se je odzval na navedbo poslanke Svobode Sandre Gazinkovski, da v Kranju živi 7000 tujcev. »Saj ima Kranj 25.000 prebivalcev, to je že 20 odstotkov. Kaj bo čez nekaj let – že 40 odstotkov? Morda jo bodo zaradi priimka izvolili, ko bodo imeli tujci večino,« je dejal Mahnič. V SDS vztrajajo, da ne gre zgolj za tehnično vprašanje volilne zakonodaje, ampak za vprašanje demokratične države, pri katerem morajo imeti zadnjo besedo volilci.
Ker imajo predlagatelji dovolj glasov, razpis referendumov ni vprašljiv, vendar glasovanje do konca redakcije ni bilo izvedeno.