Dolgotrajna vročina je Slovenijo potisnila v vse izrazitejšo sušo. Na Agenciji RS za okolje (Arso) opozarjajo, da so v večini države razmere v površinskem sloju tal zelo ali izjemno suhe, nizki vodostaji pa so prizadeli tudi površinske in podzemne vode. Vremenoslovci sicer napovedujejo izboljšanje prihodnji teden, vendar dež, ki ga pričakujejo, najverjetneje ne bo dovolj za hitro odpravo posledic.
»V zadnjih 30 dneh po Sloveniji beležimo večinoma le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje,« je povedal meteorolog Branko Gregorčič. Ponekod, predvsem na jugovzhodu Slovenije, v času zadnjega vročinskega vala sploh ni deževalo.
Vročina bo nekoliko popustila
V notranjosti Slovenije naj bi se temperature gibale okoli 30 stopinj Celzija, na Primorskem pa bodo še naprej blizu 35 stopinj. Do nedelje ne pričakujejo padavin, od nedelje naprej pa naj bi se vremenski vzorec spremenil. K nam bo začel dotekati bolj vlažen zrak, s tem pa se bo povečala možnost padavin.
»Vse kaže, da bomo nekje s prihodnjim tednom zaključili obdobja najhujše vročine in suše, pa seveda tudi požarne ogroženosti,« je dejal Gregorčič. Dotlej pa bodo razmere ostale podobne tistim v zadnjih tednih.
Tla izgubljajo velike količine vode
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da je bila Slovenija s sušo soočena že spomladi. Razmere so se nato začasno izboljšale, a so se z junijskimi vročinskimi valovi znova močno poslabšale. Arsov sušomer je trenutno v večini Slovenije obarvan rdeče oziroma oranžno, kar pomeni zelo sušne oziroma izjemno sušne razmere.
Čeprav je v nekaterih delih države v zadnjih dneh padlo od 20 do 30 milimetrov dežja, lokalno tudi do 50 milimetrov, to zaradi vročine ni bistveno izboljšalo stanja. Izhlapevanje je namreč izjemno močno. »V posameznih dneh dosega tudi od 5 do 6 litrov vode na kvadratni meter površine tal,« je povedala Andreja Sušnik.
Za občutnejše izboljšanje razmer bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja. Pomembno je, da padavine ne pridejo v obliki kratkotrajnih in intenzivnih nalivov, saj suha tla pogosto ne morejo učinkovito vpiti vode.
Podobno je tudi z vodotoki. Hidrolog Janez Polajnar je dejal, da se nizkovodne razmere še zaostrujejo. Podzemna voda se v medzrnskih in kraških vodonosnikih znižuje, kraški izviri pa postajajo vse manj vodnati. Po intenzivnosti so trenutne razmere v podzemnih vodah na šestem mestu med najbolj neugodnimi v zgodovini meritev. Še huje je bilo v letih 2022, 2003 in 1993.
»Za izboljšanje teh razmer bi potrebovali 100 in več milimetrov padavin,« je dejal Polajnar. Za izboljšanje stanja podzemnih vod pa bi moralo deževati daljše obdobje, zato tudi morebitne padavine prihodnji teden ne bodo pomenile takojšnjega preobrata.
Pomanjkanje vode se kaže tudi v temperaturi rek. Srednja dnevna temperatura Save v spodnjem toku presega 27 stopinj, nekatere reke se čez dan ogrejejo do 30 stopinj. Tudi Soča, ki velja za eno najhladnejših slovenskih rek, ima trenutno srednjo dnevno temperaturo nad 15 stopinj, kar je najvišja doslej izmerjena vrednost.
Kmetijstvo že plačuje visoko ceno
Suša je močno prizadela tudi kmetijstvo. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek ocenjuje, da so izpadi pridelkov pri žitih ponekod med 30 in 50 odstotki, na najbolj prizadetih območjih pa so izgube pri koruzi lahko še bistveno večje. Na prodnatih tleh po njegovih besedah dosegajo celo od 80 do 90 odstotkov.
»Povezava pomanjkanja vode in visokih temperatur je lahko za rastline pogubna,« je opozoril Podgoršek. Na travnikih so nekateri odkosi povsem izostali, pri trajnih nasadih pa zaradi vročine prihaja do prisilnega dozorevanja plodov. Ponekod sadno drevje že odmetava listje.
Suša vpliva tudi na gozdove. Hrasti že rumenijo, največ skrbi pa povzročajo smreke in nevarnost širjenja podlubnikov. Zaradi pomanjkanja vode so drevesa manj sposobna naravnega obrambnega odziva.
Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici zato poudarjajo, da bodo poleg kratkoročnih ukrepov potrebne tudi dolgoročne prilagoditve. Med njimi so učinkovitejši namakalni sistemi, boljše zadrževanje vode v tleh ter povečanje deleža organske snovi.
Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva je ob vse bolj omejenih vodnih virih prebivalce pozval k odgovorni rabi pitne vode. Lokalni upravljalci vodovodov lahko omejijo predvsem nenujno porabo, kot je zalivanje zelenic ter pranje zunanjih površin in avtomobilov. Uporabniki naj spremljajo njihova navodila tudi po prvih padavinah, saj »ko pade prva kaplja, še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer«, je opozoril Rozman.
