Gorski turizem tudi v naši državi predstavlja eno pomembnejših oblik turistične ponudbe. V Sloveniji je pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) 159 planinskih koč, od tega jih je zdaj v sezoni odprtih 152, medtem ko so nekatere koče zaradi dotrajanosti in načrtovanja prenov zaprte.
Na PZS poletno sezono v planinskih kočah za zdaj ocenjujejo kot zelo dobro, predvsem v visokogorju, medtem ko je sezona v sredogorju zmerno dobra. Dušan Prašnikar je povedal, da so največji izzivi letošnje sezone v slovenskih gorah oziroma pri upravljanju planinskih koč povezani s pomanjkanjem vode zaradi dolgega obdobja brez padavin in vročega vremena.
Izzivi zaradi pomanjkanja padavin
Obiskovalce koč zato na PZS pozivajo k čim bolj smotrni uporabi vode v kočah, saj je ponekod uporaba vode izredno omejena. Tako je tudi v najbolj obiskani slovenski visokogorski koči – Triglavskem domu na Kredarici. Po besedah meteorološkega opazovalca Jožeta Senice, ki svoje delo opravlja v okviru tamkajšnje meteorološke postaje na 2515 metrih nadmorske višine, nekaj malega zaloge vode v koči za zdaj še imajo, a v prihodnjih dneh bolj slabo kaže.
»Če bo šlo tako naprej, bo vode hitro zmanjkalo in jo bo treba s helikopterjem pripeljati iz doline. Težava je tudi v tem, da ni več ledenika in smo odvisni le še od padavin. Imeli smo srečo, da nas je pred dnevi doletela močnejša ploha z 20 litri padavin na kvadratni meter in se je le nabralo nekaj vode. Zdaj se spet soočamo s sušo, a se na srečo ob koncu tedna vendarle obeta dež,« je povedal Senica, ki svoje delo na Kredarici opravlja že več kot štiri desetletja.
Želijo si zagotovitve stalnih sredstev
Suša pa ni edini izziv v gorskih kočah; mnoge med njimi se namreč že dolgo soočajo z dotrajanostjo. Kot je pojasnil Dušan Prašnikar, se v letošnjem letu v nekaterih kočah izvajajo energetske sanacije s sofinanciranjem Eko sklada. Sogovornik meni, da bi na podlagi notranje analize stanja in potreb za celovitejše izboljšave planinskih koč v državi v naslednjih letih potrebovali 22 milijonov evrov. Prašnikar je izpostavil, da so za vzdrževanje in investicije odgovorni lastniki planinskih koč, ki so v pretežnem številu planinska društva, lastniki nekaterih koč pa so tudi občine, nekatere druge organizacije in nekaj posameznikov.
»Prihodki od obratovanja koč pokrivajo stroške vzdrževanja, le v manjši meri pa ostane dovolj sredstev tudi za večje investicije. Zato so nujno potrebna zunanja sredstva,« opozarja Prašnikar. Spomnil je, da je država v preteklosti že namenila sredstva za obnovo koč, medtem ko se, kot je dejal, naslednja finančna pomoč za obnovo koč pričakuje v okviru programa razvoja obmejnih problemskih območij.
»Glede na stalne potrebe in velike stroške pri sanacijskih in ostalih investicijskih delih bi si v planinski organizaciji želeli ureditev, da bi za to turistično infrastrukturo v javnem interesu država zagotovila stalna sredstva, podobno kot je zakonsko urejeno za vzdrževanje planinskih poti,« so izpostavili na PZS.
Ozaveščajo tuje pohodnike
Kot vsako poletno planinsko sezono v visokogorju tudi letos potekajo številne delovne akcije tehnične skupine prostovoljnih markacistov PZS na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh, s čimer pripomorejo k varnejši uporabi planinskih poti. »Izziv ostaja tudi informiranje tujih obiskovalcev slovenskih gora, ki se pogosto ne zavedajo njihove zahtevnosti, zato so tudi pogosto udeleženi v gorskih nesrečah oziroma so zaradi njih potrebne intervencije gorskih reševalcev,« je opozoril Dušan Prašnikar.
Pojasnil je, da so pomembne korake naprej naredili s kampanjo Varna pot v slovenske gore, s katero želijo vsi slovenski deležniki, odgovorni za varen obisk gora, doseči čim večje število tujih obiskovalcev naših gora.
Dušan Prašnikar je dejal, da se ob dejstvu, da so slovenske gore relativno nizke, marsikdo ne zaveda, da so hkrati po planinskih poteh marsikje tudi zelo zahtevne za obisk. Ob izzivu, kako z napotki poleg slovenskih doseči tudi tuje obiskovalce, so se zato predlani povezali PZS, Gorska reševalna zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija (STO), Slovenia Outdoor, Agencija Republike Slovenije za okolje, policija, Združenje gorskih vodnikov Slovenije in Triglavski narodni park.
»K varnemu obisku slovenskih gora in odgovornemu obnašanju v naravi z dodatnimi vsebinami v vseh svojih komunikacijskih aktivnostih poziva tudi STO, v kar sedmih jezikih: slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem, ruskem, španskem in kitajskem,« je povedal Prašnikar.