Poleg tega so spomnili, da so tudi ob zadnji plačni reformi v javnem sektorju kot tudi vse od sklenjenega stavkovnega sporazuma iz leta 2018 opozarjali, naj se vlada oz. ustanovitelj RTVS drži dogovorov s sindikati in zagotovi sredstva za višje stroške dela v zavodu, ki izvirajo iz teh sklenjenih dogovorov, "a se doslej ni zgodilo nič". Zato znova predlagajo, da se v zakon o RTVS zapiše, da se ti financirajo iz državnega proračuna.
Hkrati so nezadovoljni, ker predlog novele javni zavod glede upravljanja in nadzora vrača v čas pred uveljavitvijo zadnje novele zakona o RTVS. Finančni odbor, ki po trenutno veljavni ureditvi daje predhodno mnenje k finančnim dokumentom, namreč s predlagano spremembo daje soglasje k osrednjim dokumentom javnega zavoda, tudi k programsko-produkcijskem načrtu (PPN) RTVS.
Sprememba pristojnosti odbora, ki s tem pridobiva ključna programska pooblastila, s čimer se odpirajo vrata političnim vplivom, gre tako v smeri vrnitve v stanje pred novelo zakona iz leta 2022. "Da se tja ne želimo več vrniti, so jasno izrazili udeleženci na takratnem referendumu," so zapisali v koordinaciji in sindikatu.
Pri predlaganem soglasju finančnega odbora k PPN svarijo tudi, da je takšna ureditev v nasprotju z 2. členom zakona o RTVS. Ta določa, da je dolžnost ustanovitelja zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe.
"Primerno financiranje namreč ne bi smelo pomeniti, da se vsebina programa prilagaja višini sredstev, ki jih je ustanovitelj pripravljen zagotoviti, ampak obratno. Vsebina programa oz. vsebina PPN, ki je neposredno povezana z uredniško in institucionalno avtonomijo, je ključni dokument delovanja javnega zavoda in ta mora biti v izključni pristojnosti sveta RTVS," so prepričani. Zaradi predlaganega soglasja finančnega odbora k PPN se bo 2. člen zakona po njihovem svarilu spremenil v načelo "kolikor denarja, toliko muzike".
V predlogu novele je po njihovem opažanju izostal celovit premislek o delovanju, vlogi in razvoju RTVS.
