V Rejniškem društvu Slovenije že vrsto leto opozarjajo na kritično pomanjkanje rejniških družin in nujno prenovo rejniškega sistema v naši državi. To je, kot izpostavljajo v društvu, prežeto z navlako okorelih zakonov in pravil, medtem ko se v praksi dogajajo stvari, ki niso vselej v interesu otroka.
Zaradi sramotne podplačanosti njihovega dela se za rejništvo prijavlja iz leta v leto manj kandidatov, iz sistema rejništva pa vsako leto izstopi več deset rejnikov. Uslužbenci centrov za socialno delo so veseli, če sploh imajo na razpolago kakšno družino, ki bi bila pripravljena sprejeti otroke brez varne strehe nad glavo, po drugi strani pa nekateri aktivnejši rejniki pod svoje okrilje sprejmejo tudi več kot tri otroke, kolikor znaša zakonski normativ.
Zelena luč predvidoma 27. maja
Klici na pomoč za bolj urejeno rejniško dejavnost so bili po treh letih trdega dela v okviru delovne skupine končno slišani. Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je namreč minulo sredo brez glasu proti potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti za obravnavo na plenarni seji državnega zbora, ki bo 27. maja.
Po besedah predsednika Rejniškega društva Slovenije in poslanca Svobode mag. Darka Krajnca vladni predlog med drugim določa enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe v starosti do 26 let v znesku 637,90 evra, medtem ko zdaj ta znaša 510,23 evra. Ob tem je mogoče povišanje za 25 oziroma 50 odstotkov, ki bo določeno od celotne oskrbnine in ne več le od materialnih stroškov.
Predlog povečuje tudi plačilo za rejnikovo delo: s trenutnih 166,69 evra bi se to povišalo na 360,10 evra, medtem ko bi bil rejnik za vikend rejništvo, pri čemer otrok v rejniški družini biva med koncem tedna in med šolskimi počitnicami, v tem času upravičen do 75-odstotne oskrbnine, torej do 478,43 evra, in do sorazmernega dela plačila za svoje delo.
Želijo si več vikend rejništev
Novost je tudi uvedba treh prejemkov za rejnike v višini 360 evrov: ob otrokovi namestitvi takoj po nujnem odvzemu, za namestitev vsakega od sorojencev v rejniško družino ter kot dodatek za oddih in počitnice v poletnih mesecih za vsakega nameščenega otroka. Darko Krajnc je kot pomembne spremembe med drugimi izpostavil tudi ukinitev normativa za rejništvo, ki se izvaja kot poklic, uvedbo jasnejših pooblastil rejnikom glede otrokove zdravstvene obravnave in strokovno pomoč oziroma supervizijo za rejnike, ki se pri svojem delu soočijo z izgorelostjo in drugimi izzivi. V Rejniškem društvu Slovenije, kjer so nad uresničevanjem dolgo pričakovanih sprememb navdušeni, so opozorili tudi na problematiko izhodov iz rejniških družin, pri čemer imajo pri osamosvajanju še zlasti težave otroci s posebnimi potrebami, saj se težje zaposlijo. Dobrodošla rešitev bi bila uvedba več vikend rejništev, menijo v društvu.
Prostovoljka in nekdanja rejniška socialna delavka mag. Minka Žiberna, ki poudarja, da pridejo danes otroci v rejništvo precej drugačni kot nekoč, saj da so pogosto zlorabljeni, s čustveni težavami, avtističnimi, vedenjskimi in drugimi motnjami, meni, da so v društvu s potrjenimi predlogi veliko dosegli glede tega, kako obdržati rejnike in privabiti nove.
Kritični stiki z biološkimi starši
Med izzivi, ki še vedno ostajajo v zraku, je Žibernova izpostavila pomanjkanje strokovnih delavcev v centrih za socialno delo in da bi ti morali rejnike pogosteje obiskati na domu, v živo prisluhniti njihovim izzivom in jim pomagati iskati rešitve. Sogovornica pogreša tudi več pooblastil rejnikom, pri katerih otroci živijo dlje časa. Dejala je, da se denimo ob zdravljenju in šolanju otrok ter potovanjih rejnikov z otroki pogosto zatakne pri zakonodaji, prav tako so včasih zelo problematični tudi obvezni stiki otrok z biološkimi starši.
»Ti stike s svojimi otroki zahtevajo, če so jih sposobni izvajati ali ne, pri čemer se otrokovim željam in potrebam ne prisluhne. Otroci, ki so jih straši ogrožali že prej, so tako še naprej ogroženi, rejniki pa so v primeru, da otroka na njegovo željo ne pripeljejo na stik z biološkimi starši, kaznovani z denarno kaznijo,« nam je še zaupala Minka Žiberna. Tudi zato, je dodala, pozdravlja vladni predlog o brezplačni pravni pomoči za rejnike, ki včasih na sodiščih v dobro otrok bijejo nepredstavljive muke.
