Človeštvo že od nekdaj sanjari o nesmrtnosti – od starodavnih mitov, ki pripovedujejo o večnem življenju, do najsodobnejših znanstvenih domislic, ki iščejo načine za podaljšanje človekovega obstoja. Kaj pa, če bi vam povedali, da znanstvena teorija nakazuje, da različica vsakega od nas morda na nek način presega smrt? Ta osupljiva in hkrati begajoča zamisel izvira iz globin kvantne mehanike in ponuja radikalno drugačen pogled na življenje, smrt in celo na samo zavest.

Gre za koncept, znan kot kvantna nesmrtnost, miselni preskus, ki temelji na interpretaciji kvantne mehanike, imenovani »interpretacija mnogih svetov«. Poenostavljeno rečeno: ta teorija predlaga, da v vzporednem vesolju obstaja različica vsakega od nas, ki nikoli ne umre, ne glede na dogodke, ki se odvijajo v svetu, kot ga zaznavamo. Vsakič, ko se soočimo s smrtonosno situacijo, naj bi se vaša zavest preusmerila v tisto vejo resničnosti, kjer preživite.

Mnogi svetovi

Idejo je leta 1997 formaliziral fizik Max Tegmark, ki se je naslonil na delo Hugha Everetta III. Everett je namreč leta 1955 predlagal svojo »interpretacijo mnogih svetov«, da bi razrešil nekatere paradokse kvantne mehanike. Po tej interpretaciji vsak kvantni dogodek, kjer obstaja več možnih izidov, povzroči, da se vesolje razcepi na več vzporednih vesolij, v vsakem od katerih se uresniči eden od teh izidov.

Da bi razumeli kvantno nesmrtnost, nam lahko pomaga Tegmarkov miselni preskus, pogosto imenovan »kvantna ruska ruleta«: predstavljajte si osebo, ki igra rusko ruleto s pištolo, naravnano tako, da ob vsakem pritisku na sprožilec izvede kvantno meritev. Ta meritev ima dva možna izida: bodisi se pištola sproži in oseba umre bodisi se ne sproži in oseba preživi.

Nekateri znanstveniki celo namigujejo, da bi ta teorija lahko imela posledice za razumevanje pojavov, kot so obsmrtne izkušnje. Morda vsakič, ko imamo občutek, da »umiramo«, različica nas nadaljuje bivanje v drugem svetu, kar bi nam omogočilo življenje v večdimenzionalnem smislu.

Po klasični fiziki bi bila usoda preprosta – oseba bi ali umrla ali  preživela. Vendar pa se po interpretaciji mnogih svetov vsakič, ko oseba pritisne na sprožilec, vesolje razcepi. V enem vesolju pištola ustreli in oseba umre. V drugem vesolju pištola ne ustreli in oseba preživi. Ključni del teorije kvantne nesmrtnosti je, da bo zavest posameznika vedno izkusila le tisto vejo resničnosti, v kateri preživi.

Iz perspektive te osebe bo vedno preživela ruleto, ne glede na to, kolikokrat bo pritisnila na sprožilec. V njenih očeh bo postala nesmrtna, čeprav v neštetih drugih vesoljih njene različice ne bodo imele te sreče.

Kaj se zgodi z zavestjo?

Tukaj se postavlja osrednje vprašanje: kaj se zgodi z našo zavestjo? David Kipping, profesor astronomije na Univerzi Columbia, meni, da se zavest posameznika manifestira le v enem vesolju hkrati – torej ste zavestni le v tisti različici, kjer preživite. To odpira globoka filozofska vprašanja o naravi »jaza«. Če vaša zavest preide v različico, kjer preživite, ali ste to še vedno »vi« v drugi resničnosti, kjer ste umrli, vendar se svoje smrti ne zavedate?

No, tako. Zdaj so se vaši in naši možgani ob poskušanju razumevanja tega pojava najbrž že skurili. Toda v resnici gre za zelo zanimiv pogled na naš obstoj. Kvantna nesmrtnost tako ne ponuja le novega pogleda na smrt, temveč tudi izziva naše razumevanje individualnosti.

Nekateri znanstveniki, kot je Kipping, celo namigujejo, da bi ta teorija lahko imela posledice za razumevanje pojavov, kot so obsmrtne izkušnje. Morda vsakič, ko imamo občutek, da »umiramo«, različica nas nadaljuje svoje bivanje v drugem svetu, kar bi nam omogočilo življenje v večdimenzionalnem smislu.

Priporočamo