Na pomen teh pravic opozarjajo konkretni primeri, ki jih je varuh obravnaval v zadnjem času, so v sporočilu za javnost pred bližajočim se dnevom spomina na mrtve zapisali pri Varuhu.
V primeru Mestne občine Nova Gorica je Varuh ugotovil, da občinska ureditev, ki za vse pokope, financirane iz občinskega proračuna, predpisuje raztros pepela, nedopustno posega v pravico posameznika do odločanja o načinu svojega pokopa. Varuh poudarja, da javno financiranje ne upravičuje neupoštevanja pokojnikove volje. Ker občina in ministrstvo predlogov nista upoštevala, je državnemu zboru predlagal spremembo zakonodaje.
Pretresljiv je tudi primer staršev, katerih sin je bil po sodni obdukciji brez njihove vednosti upepeljen in pokopan. Starša se od njega nista mogla posloviti niti sodelovati pri organizaciji pogreba. Varuh je opozoril na sistemske pomanjkljivosti pri obveščanju svojcev po sodnih obdukcijah in ministrstvu za pravosodje predlagal zakonske spremembe.
Prav tako je posredoval v primeru občinskega pogreba v Ljubljani, ko vnuk ni mogel pridobiti informacij o kraju in času pokopa svoje babice, po posredovanju Varuha pa se je od nje lahko dostojno poslovil. Varuh je poudaril, da občinsko financiranje pogreba ne sme pomeniti odrekanja pravice svojcev do slovesa, so zapisali pri Varuhu.
Nerešeno vprašanje povojnih pobojev
Pred prvim novembrom Varuh ponovno opozarja tudi na nerešeno vprašanje dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. Kot poudarja, več kot osemdeset let po koncu druge svetovne vojne številni posmrtni ostanki ostajajo neidentificirani in nepokopani, svojci pa še vedno nimajo informacij o usodi svojih bližnjih. Dostojen pokop žrtev ni le moralna, temveč tudi pravna obveznost države.
"Država mora zagotoviti iskanje in identifikacijo posmrtnih ostankov, njihov dostojni pokop, ureditev pravnega statusa žrtev ter spoštovanje pravic svojcev do informacij in resnice," poudarja Varuh. Ustavnemu sodišču je posredoval neodvisno intervencijo v zvezi s postopkom presoje ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki jo zahteva Mestna občina Ljubljana. Poudarja tudi, da mora reševanje vprašanja povojnih pobojev preseči politične in ideološke delitve ter temeljiti na spoštovanju vseh žrtev, zgodovinskih dejstvih in načelih pravne države.
Ob 1. novembru pa Varuh pristojne institucije poziva, naj spoštovanje pokojnikov in pravic njihovih svojcev zagotavljajo ne le s predpisi in načelnimi zavezami, temveč tudi s pravočasnim in učinkovitim ukrepanjem. "Človekovo dostojanstvo se ne konča s smrtjo. Odnos do tistih, ki se sami ne morejo več zavzeti za svoje pravice, je pomembno merilo človečnosti in zrelosti naše družbe," so še zapisali pri Varuhu.
