Državni zbor danes razpravlja o eni izmed tem, ki v slovenski politiki praviloma hitro presežejo raven zakonskega besedila. Pred poslanci je predlog sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim bi 17. maj znova razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Ta dan je bil prvič razglašen maja 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila. Predlog so sprva vložili poslanci SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokusa kot zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona. Po opozorilih zakonodajno-pravne službe so ga na odboru za obrambo preoblikovali v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Poleg ponovne uvedbe spominskega dne predlog predvideva tudi, da bi posmrtne ostanke s prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani.
»Bomo še naprej delili mrtve na naše in vaše?«
Po njenih besedah se mora družba vprašati, ali bo mrtve še naprej delila na »naše in vaše«, na tiste, ki so vredni spomina, in tiste, ki jim je odrečen grob. Dimičeva je poudarila, da sprava ne pomeni pozabe ali molka, temveč priznanje trpljenja vseh ljudi. Zakon naj bi po njenem mnenju omogočil dostojen pokop žrtev zunajsodnih pobojev, spoštljiv spomin in jasno sporočilo, da je človeško dostojanstvo nedeljivo tudi po smrti.
»Zakon je nedomišljen in ne bo zaprl zgodbe«
Med drugim je še navedel, da so v iztekajočem mandatu uredili grobišče Macesnova gorica, kjer leži več kot 3400 žrtev. "Tam je mogoče žalovati, prižgati sveče, se spominjati, kaj je bilo v zgodovini narobe in kaj prav," je dodal in opozoril, da so posmrtne ostanke, iz "garaže v Kočevju", na pieteten način preselili v za ta namen zgrajeno kostnico v Škofji Loki. "Huda jama, tam večina žrtev ni bila slovenske narodnosti, bolečina za svojce pa nič manjša, stvari smo spoštljivo uredili, žrtve pokopali in mesto povojnega poboja, zločina ustrezno uredili," je še pristavil.
Nasprotovanje pokopu na Žalah
Predlogu, da bi bile žrtve pokopane na ljubljanskih Žalah, nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Kritični so tudi v Svobodi, Levici in Vesni, kjer predlagateljem očitajo, da žrtve izkoriščajo za politične namene in da z odpiranjem vprašanja dneva spomina znova poglabljajo družbene delitve.
Razprava se tako ne vrti le okoli pokopa posmrtnih ostankov, temveč tudi okoli vprašanja, kdo določa uradni spomin države in na kakšen način. Predlagatelji poudarjajo pieteto, dostojanstvo in popravo zgodovinske krivice, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost političnega prisvajanja žrtev in simbolnega razdvajanja družbe.
Tudi o parlamentarnih preiskavah
Poslance pozneje čaka še razprava o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo pripravili v SDS ter v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Predlog uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu, hkrati pa omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.
Po predlogu državni zbor tudi ne bi mogel znova odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev preveč posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. Kritiki pa opozarjajo, da gre za občutljivo področje, saj parlamentarna preiskava ni le tehnično orodje državnega zbora, ampak eden izmed pomembnih mehanizmov političnega nadzora.
Izredna seja tako združuje dve temi, ki sta na videz ločeni, v resnici pa obe posegata v vprašanje politične moči: prva v to, kako država ureja spomin na preteklost, druga pa v to, kako parlament nadzira sedanjost.