Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v odzivu na poročanje Dnevnika o primeru vključevanja romskih otrok v vrtec opozoril na pomen spoštovanja načela enake obravnave in prepovedi diskriminacije. Kot pojasnjujejo v uredu, z okoliščinami konkretnega dogodka niso bili neposredno seznanjeni, primer pa poznajo zgolj iz medijskega poročanja.
Ob tem so jasno poudarili, da obiskovanje vrtca sicer ni splošno obvezno, vendar mora biti odločanje o vpisu vedno skladno s prepovedjo diskriminacije. Omejevanje dostopa otrok do predšolske vzgoje zgolj zaradi njihove narodnostne oziroma etnične pripadnosti je nedopustno.
Varuh posebej izpostavlja, da nasprotovanje drugih staršev vključitvi romskih otrok v vrtec samo po sebi ne more biti zakonit razlog za zavrnitev ali odložitev njihovega vpisa. Pravice posameznega otroka namreč ni dopustno pogojevati s soglasjem drugih staršev ali odnosom lokalnega okolja do njegove etnične skupnosti.
Tudi naknadno omogočen vpis ne odpravi vseh pomislekov
Varuh pozdravlja informacijo iz našega poročanja, da sta bila otroka naposled vključena v vrtec. Vendar opozarja, da tudi začasno zadržanje vpisa zaradi nasprotovanja, povezanega z narodnostno oziroma etnično pripadnostjo otrok, vzbuja resne pomisleke z vidika enake obravnave in prepovedi diskriminacije.
Dejstvo, da je bil vpis pozneje omogočen, namreč samo po sebi ne odpravi vprašanja, ali je bilo predhodno zadržanje postopka upravičeno. Ob tem Varuh opozarja na odgovornost države in lokalnih skupnosti, da zagotavljajo zakonito in nediskriminatorno obravnavo vseh otrok. Njihovega dostopa do predšolske vzgoje ni dopustno pogojevati z nasprotovanjem drugih staršev.
Vrtec je pomemben temelj za nadaljnje izobraževanje
Po oceni Varuha vključevanje otrok v predšolsko vzgojo predstavlja pomembno izhodišče za njihovo nadaljnjo izobraževalno pot. Vrtec ni zgolj prostor varstva, temveč okolje, v katerem otroci razvijajo jezikovne, socialne in druge spretnosti ter pridobivajo pomembne temelje za uspešnejši vstop v osnovno šolo. To je še posebej pomembno za številne romske otroke, ki se lahko zaradi neugodnih življenjskih razmer, socialne izključenosti in predsodkov že zgodaj srečujejo z ovirami pri uresničevanju pravice do izobraževanja.
Varuh pri tem opozarja tudi na zaskrbljujoče podatke o izobraževalnih dosežkih romskih otrok. Po predstavljenih podatkih naj bi osnovno šolo zaključila le približno petina romskih otrok, v jugovzhodni Sloveniji pa je ta delež še bistveno nižji, manj kot 12 odstotkov.
Ti podatki po oceni Varuha kažejo, da pravica do izobraževanja v praksi ni enako dostopna vsem otrokom. Zato je treba ovire pri vključevanju romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem odpravljati pravočasno in sistematično, že na ravni predšolske vzgoje. Morebitna nasprotovanja drugih staršev bi bilo treba reševati z dialogom, strokovnim delom in ukrepi za zagotavljanje vključujočega ter varnega vrtčevskega okolja, nikakor pa ne z izključevanjem otrok zaradi njihove etnične pripadnosti.
Starši imajo na voljo tudi pravne možnosti
Varuh je pojasnil tudi, kakšne možnosti imajo starši, če menijo, da je bil njihov otrok pri vpisu v vrtec obravnavan diskriminatorno. Od vrtca lahko zahtevajo pisno pojasnilo razlogov za zavrnitev oziroma odložitev vpisa. Če sumijo na diskriminacijo, se lahko obrnejo na Zagovornika načela enakosti, zaradi morebitnih nepravilnosti pri izvajanju predpisov s področja vzgoje in izobraževanja pa tudi na pristojni inšpektorat.
Pobudo za obravnavo lahko vložijo tudi pri Varuhu človekovih pravic. Kot zakoniti zastopniki otrok lahko uveljavljajo tudi sodno varstvo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. S tožbo je mogoče zahtevati prenehanje diskriminacije, nadomestilo zaradi diskriminacije oziroma objavo sodbe v medijih.
Ob tem Varuh poudarja, da mora biti pravno varstvo učinkovito tudi v praksi. Od ranljivih posameznikov namreč ni mogoče pričakovati, da bodo brez ustreznih informacij in pomoči sami poznali vse postopke za uveljavljanje svojih pravic.