Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, je tokratno napoved zvišal na 3,8 odstotka. V letu 2027 naj bi bila rast 2,5-odstotna, leta 2028 pa 2,3-odstotna. V prvem polletju je bila medletna rast bruto domačega proizvoda realno pri 4,1 odstotka.
Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj za letos je po besedah premierja Janeza Janše olajšalo pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto in to kljub neznanki, ki ostaja zato, ker je razvojni zakon blokiran in zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. »Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti,« je dodal.
»Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišji v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas ljudi,« je povedal Janša.
Po prvih napovedih vlade namerava ta z rebalansom letošnjega proračuna skupne odhodke zvišati za približno 700 milijonov evrov na 18,4 milijarde evrov. Konec julija je finančno ministrstvo objavilo razrez proračunskih izdatkov. Iz dokumenta je razvidno, da sta ministrstvo za obrambo ter finančno ministrstvo med proračunskimi porabniki, ki se jim sredstva najbolj povečujejo.
Vlada bo predlog rebalansa sedaj poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil v petek.
Umar močno izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti
Metem ko je bila lani gospodarska rast zgolj 1,5-odstotna, naj bi se letos po napovedih Umar zvišala na 3,8 odstotka, kar je bistveno več od pomladanskih pričakovanj.. Izraziti pospešekv prvi polovici leta po oceni Umar izhaja iz več dejavnikov: močnega izvoznega okrevanja, dodatno spodbujenega tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev.
Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju, ugotavljajo na Umar. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih investicijskih projektov (NOO in drugi tir), pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel, pravijo.
Domače povpraševanje letos poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna potrošnja, ob visoki zaposlenosti, hitrejši rasti plač in izboljšanem zaupanju potrošnikov. Po napovedih Umar se bo povečala tudi državna potrošnja, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Prav tako bo precej višji izvoz, ki je lani pretežno stagniral; k temu pa prispevata večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije.
Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni, ob nizki brezposelnosti. Rast plač se bo letos okrepila, nato bo sledilo postopno umirjanje, napovedudjejo na Umar.. Inflacija bo v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved, ki je znašala 2,6 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa pričakujejo tudi ponovno rast cen hrane. V prihodnjih dveh letih se bo inflacija ob odsotnosti novih zunanjih šokov postopno umirjala, pravijo na Umar.
Uresničitev napovedi sicer spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, ki so povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Pomemben vir negotovosti ostajajo trgovinske napetosti in razmere na finančnih trgih, dodatna tveganja pa predstavljajo tudi morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, pojasnjujejo na Umar. V domačem gospodarskem okolju so tveganja povezana predvsem z izrazitejšim pomanjkanjem delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij.
Velike spremembe pri dolgotrajni oskrbi
Vlada je imela na dnevnem redu seje med drugim tudi predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Intervencijski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala konec avgusta. Na ministrstvu predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste, ki so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako je ministrica napovedala mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina.
Kot izhaja iz gradiva za vladno sejo, se ključne predlagane rešitve nanašajo še na možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe, uvedbo prednostne obravnave uporabnika v zvezi s ponovno oceno upravičenosti zaradi bistvenih sprememb pri uporabniku, učinkovitejše izvajanje ponovnih ocen upravičenosti uporabnikov zaradi sprememb njihovega stanja ter na administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta.
Poenostaviti želijo postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe, rahljajo pa tudi določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so intervencijske narave, časovno omejene, po navedbah ministrstva pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljajo njegovo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga, da zakonski predlog v DZ pošljejo po nujnem postopku. Opozicija je ključnim rešitvam naklonjena.
Na področju dolgotrajne oskrbe naj bi se v kratkem obetale velike spremembe. Vsi zaposleni v domovih za starejše, od oskrbovalcev do čistilk – kader torej, ki ga kronično primanjkuje – naj bi dobili po 300 evrov bruto dodatka na mesec. Kot je konec avgusta napovedala ministrica Mateja Ribič, naj bi jeseni popravili tudi krivice, ki so jih ob prehodu v nov sistem doživeli nekateri starostniki, ko so za enake storitve plačevali več od ostalih.