Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je marca v pomladanski napovedi Sloveniji za letošnje leto napovedal gospodarsko rast v višini dveh odstotkov, je tokratno napoved zvišal na 3,8 odstotka. V letu 2027 naj bi bila rast 2,5-odstotna, leta 2028 pa 2,3-odstotna. Medletna rast BDP je sicer v prvem polletju znašala 4,1 odstotka.
Umarjeva napoved in izboljšanje gospodarskih gibanj sta po besedah premierja Janeza Janše olajšala pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. »Dobra novica je, da imamo, kar se tiče gospodarske rasti za letos, pozitivne trende. Za naslednji dve leti Umar napoveduje bistveno umirjanje. A koalicijska pogodba je razvojno naravnana, ukrepi bodo generirali gospodarsko rast. Tudi glede na napoved Umarja za naslednji dve leti napovedujem, da bo rast med najvišjimi v EU in da bo ustvarjena možnost za prerazporeditev ključnega razvojnega potenciala, to je nas, ljudi,« je po seji vlade povedal premier Janez Janša.,
Ob tem je opozoril,, da je interventni zakon blokiran in da zaradi tega niso znani nekateri javnofinančni učinki, ki bi jih ta zakon prinesel. »Tako se ta problem prelaga v proces priprave proračunskih dokumentov za naslednji dve leti,« je dejal.
Sredstva za obrambo se zvišujejo za 296 milijonov evrov
V predlogu rebalansa so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je za 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je po navedbah vlade skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna za leto 2026.
V ospredju prilagoditev je zagotovitev celotnega obsega pravic porabe za ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, katerih črpanje je možno le še do konca leta. Sredstva za proračunski sklad načrta za okrevanje in odpornost se glede na sprejeti proračun povečujejo za 320 milijonov evrov. Sredstva za obrambne izdatke se zvišujejo za 296 milijonov evrov, kar pomeni, da skupen obseg teh sredstev dosega 2,03 odstotka BDP. S tem se spoštuje zaveza, dana na vrhu zveze NATO, so zapisali na vladi. Dodatna proračunska sredstva so namenjena tudi pokrivanju obveznosti iz naslova zimskega regresa, dviga minimalne plače in uskladitve plač javnih uslužbencev v tujini. Vlada je predlog rebalansa poslala v DZ, minister za finance Andrej Šircelj pa ga bo podrobneje pojasnil danes.
Umar močno izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti
Medtem ko je bila lani gospodarska rast zgolj 1,5-odstotna, naj bi se letos po napovedih Umarja zvišala na 3,8 odstotka, kar je bistveno več od pomladanskih pričakovanj. Izraziti pospešek v prvi polovici leta po oceni Umarja izhaja iz več dejavnikov: močnega izvoznega okrevanja, dodatno spodbujenega tudi z zagonom novih industrijskih zmogljivosti v farmaciji in avtomobilski industriji, zaključevanja velikih investicijskih projektov ter nadaljnje rasti razpoložljivega dohodka in trošenja gospodinjstev.
Široko osnovana gospodarska rast kaže na odpornost in prilagajanje gospodarstva v razmerah povečane ekonomske in geopolitične negotovosti v mednarodnem okolju, ugotavljajo na Umarju. Nekateri dejavniki, zlasti pospešek investicij v letu lokalnih volitev in ob zaključevanju velikih investicijskih projektov (NOO in drugi tir), pa so enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma slabel, pravijo.
Domače povpraševanje letos poleg močne investicijske aktivnosti krepi tudi zasebna potrošnja, ob visoki zaposlenosti, hitrejši rasti plač in izboljšanem zaupanju potrošnikov. Po napovedih Umarja se bo povečala tudi državna potrošnja, predvsem zaradi polne uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe ter večje zaposlenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Prav tako bo precej višji izvoz, ki je lani pretežno stagniral; k temu pa prispevata večja izvozna učinkovitost ter povečanje proizvodnih zmogljivosti domače farmacevtske in avtomobilske industrije.
Zaposlenost bo letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala, a na visoki ravni in ob nizki brezposelnosti. Rast plač se bo letos okrepila, nato bo sledilo postopno umirjanj. Inflacija bo v povprečju 3,1-odstotna in bo presegla pomladansko napoved, ki je znašala 2,6 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov in storitev, proti koncu leta pa pričakujejo tudi ponovno rast cen hrane. V prihodnjih dveh letih se bo inflacija ob odsotnosti novih zunanjih šokov postopno umirjala, pravijo na Umar.
Uresničitev napovedi sicer spremljajo velika, pretežno negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja, ki so povezana z nadaljnjim potekom vojne na Bližnjem vzhodu in razmerami na svetovnih energetskih trgih. Pomemben vir negotovosti ostajajo trgovinske napetosti in razmere na finančnih trgih, dodatna tveganja pa predstavljajo tudi morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb ter večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, pojasnjujejo na Umarju. V domačem gospodarskem okolju so tveganja povezana predvsem z izrazitejšim pomanjkanjem delovne sile, ki bi lahko še okrepilo pritiske na rast stroškov dela in konkurenčnost podjetij. x
Velike spremembe pri dolgotrajni oskrbi
Vlada je imela na dnevnem redu seje med drugim predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Intervencijski poseg v sistem dolgotrajne oskrbe je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala konec avgusta. Na ministrstvu predlagajo izenačenje plačevanja storitev za uporabnike, ki jih prejemajo po zakonu o socialnem varstvu, in tiste, ki so vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako je ministrica napovedala mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina.
Kot izhaja iz gradiva za vladno sejo, se ključne predlagane rešitve nanašajo še na možnost sklepanja pogodb za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki posamezniki, odpravo obveznosti priprave načrta priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe, uvedbo prednostne obravnave uporabnika v zvezi s ponovno oceno upravičenosti zaradi bistvenih sprememb pri uporabniku, učinkovitejše izvajanje ponovnih ocen upravičenosti uporabnikov zaradi sprememb njihovega stanja ter na administrativne razbremenitve, vezane na sklepanje osebnega načrta.
Poenostaviti želijo postopke prevedbe uporabnikov v sistem dolgotrajne oskrbe, rahljajo pa tudi določila glede zagotavljanja posteljnih zmogljivosti za izvajanje nadomestne oskrbe. Predlagane rešitve so intervencijske narave, časovno omejene, po navedbah ministrstva pa ne posegajo v temeljno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljajo njegovo učinkovitejše izvajanje. Ministrstvo predlaga, da zakonski predlog v DZ pošljejo po nujnem postopku. Opozicija je ključnim rešitvam naklonjena.
Na področju dolgotrajne oskrbe naj bi se v kratkem obetale velike spremembe. Vsi zaposleni v domovih za starejše, od oskrbovalcev do čistilk – kader torej, ki ga kronično primanjkuje – naj bi dobili po 300 evrov bruto dodatka na mesec. Kot je konec avgusta napovedala ministrica Mateja Ribič, naj bi jeseni popravili tudi krivice, ki so jih ob prehodu v novi sistem doživeli nekateri starostniki, ko so za enake storitve plačevali več od ostalih.