Predlog za razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika DZ so poleti vložili poslanci Svobode, SD in Levice, in sicer po tistem, ko je DZ zavrnil dnevni red izrednih sej, s čimer ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in obvodnem financiranju strank. Predsedniku DZ med drugim očitajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Stevanović odgovarja, da je opravil svoje dolžnosti in sklical izredni seji z zahtevanimi točkami za odreditev preiskovalk, da pa odločitev večine v DZ za zavrnitev dnevnega reda ni njegova odgovornost.
Stevanović ima seveda prav, ko pravi, da na to, kako odloči večina, nima vpliva. Ima pa seveda vpliv na to, kako glasuje sam. In, ali torej pri takšnih zlorabah ustavnoh določil sodeluje tudi sam. Predlagatelji njegove razrešitve mu s tega vidika očitajo, da je na obeh izrednih sejah prav tako glasoval proti sprejemu dnevnega reda. Pri tem pa poudarjajo, da poseben položaj predsednika DZ po njihovem pomeni, da njegovega glasovanja ni mogoče presojati zgolj kot izvrševanje poslanskega mandata po 82. členu ustave, ki govori o tem, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.
»Predsednik DZ namreč hkrati opravlja funkcijo predstojnika zakonodajnega organa in je zato pri izvrševanju svojih prisotnosti zavezan višjemu standardu institucionalne odgovornosti. Prav zaradi tega njegovega ravnanja ni mogoče presojati zgolj z vidika svobodnega poslanskega mandata, temveč predvsem z vidika njegove dolžnosti zagotavljati ustavno skladno delovanje državnega zbora,« menijo. In dodajajo, da se pri predsedniku DZ zato ne presoja zgolj vprašanje, ali je posamezno procesno dejanje opravil, pač pa, ali je pri izvrševanju svojih pristojnosti ravnal na način, ki je zagotavljal učinkovito izvrševanje ustave.
Odgovor je v tem primeru jasen in se glasi ne, Stevanović tega ni zagotovil. Ustavni pravniki Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar so v tem oziru na julijski seji poslovniške komisije opozorili, da takšna praksa onemogočanja ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij pomeni kršitev in zlorabo ustavnih določb. Ustava namreč določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev. Prav tako, da mora predsednik DZ sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Sejo mora predsednik skladno s poslovnikom sklicati najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
Moč parlamentarne večine
Za predlog razrešitve predsednika DZ je sicer po časovnici v torek predvidenih nekaj več kot sedem ur razprave, za predlog razrešitve podpredsednice DZ Nataše Avšič Bogovič iz Gibanja Svoboda – ki so ga v tem mesecu vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter štirje poslanci Resnice, saj med njimi ni Stevanovića – pa nekaj več kot šest ur. Predlagalteji ji očitajo, da kot podpredsednica DZ ni zagotovila enake in nepristranske obravnavae poslancev. S čim točno? »Med drugim je predsedujoča med drugim večkrat posegla v besedo, prekinjala razprave, odvzemala oziroma omejevala možnosti poslancev ob izražanju stališč, različno obravnavala poslance pri uveljavljanju njihovih poslovniških pravic ter komentirala vsebine poslanskih razprav in postopkovnih predlogov.«
Na predlog za razrešitev podpredsednice DZ iz Svobode so sicer poslanci SDS in Stevanović namigovali že na izredni seji ob sprejemanju odlokov o razpisu treh posvetovalnih referendumov namigovali. Stevanović in Avšič Bogovič sta se takrat sporekla, ko je slednja podala postopkovni predlog, naj nekatere izmed poslancev opozori, naj se v razpravi oziroma pri podajanju postopkovnih predlogov držijo predvidene teme. Stevanović ji je v odgovoru očital, da ni podala ustreznega postopkovnega predloga, česar da se zaveda. »Skrbi me, gospa Avšič Bogovič, da potem mogoče niti niste primerna za opravljanje podpredsedniške funkcije. In skrbi me, da bomo morali začeti zbirati podpise za vašo razrešitev,« je dejal Stevanović. Kdor spremlja razprave državnega zbora, je sicer seznanjen, da so takšne situacije s prerekanjem okoli poslovniških pravil v razpravah med koalicijo in opozicijo izjemno pogoste.
Avšič Bogovič predlog tako razume kot preusmerjanje pozornosti od odgovornosti njegovih predlagateljev za kršitev ustave, poslovnikov, delovnopravne zakonodaje. V opoziciji potezo poslancev SDS, trojčka okoli NSi in Resnice sicer vidijo kot protimanever njihovemu predlogu razrešitve podpredsednika DZ in izkazovanje moči parlamentarne večine.
Skladno s parlamentarno prakso predsedniku DZ pri delu pomagajo trije podpredsedniki. Po dve mesti običajno pri tem pripadeta koaliciji, eno pa največji opozicijski stranki. Ob Avšič Bogovič trenutno podpredsedniški mesti zasedata še Danijel Krivec iz SDS in Franc Križan iz Demokratov. O obeh predlogih za razrešitev pa bo DZ v torek odločal na tajnem glasovanju. Pod nobenim od predlogov razrešitve ni zbranih 46 podpisov, večino bi lahko zagotovili poslanci Demokratov, ki se niso podpisali pod nobenega od predlogov.