Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o dohodnini, ki ga predstavlja kot alternativo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. Predsednik stranke Robert Golob je dejal, da je predlog namenjen predvsem davčni razbremenitvi srednjega razreda oziroma ljudem z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri.
»Janševa koalicija razen za tiste, ki imajo plačo nad 7500 evrov, ni naredila ničesar, zato smo vložili spremembo zakona o dohodnini,« je ob predstavitvi dejal Golob. Po njegovih besedah so spremembe namenjene zaposlenim, ki so »steber vsake družbe«, in tistim, ki s svojo produktivnostjo najbolj prispevajo h gospodarski rasti. »Ko govorimo o srednjem razredu, govorimo o vseh tistih, ki zaslužijo med 30.000 in 120.000 evrov letno,« je pojasnil. Ti bi bili po njegovih besedah deležni največjega učinka sprememb dohodninske lestvice. »Predlagani ukrepi so taki, da bomo čisto vsi imeli nekaj od njih,« je zatrdil. Golob je spomnil, da je Svoboda davčno razbremenitev napovedala že v predvolilnem programu. »Prepričani smo bili, da bo vladna koalicija to izpeljala, a ni,« je dodal.
Večji del dohodka bi bil obdavčen manj
Svoboda predlaga spremembo mej davčnih razredov in znižanje davčnih stopenj. Dohodnina se obračunava progresivno, kar pomeni, da višja stopnja ne velja za celoten zaslužek, temveč samo za tisti del davčne osnove, ki preseže mejo posameznega razreda. Če se meja zviša, je večji del dohodka obdavčen po nižji stopnji. Če se hkrati zniža tudi stopnja, zaposleni plača še manj dohodnine.
Medicinska sestra bi po izračunih Svobode na leto plačala skoraj 700 evrov manj dohodnine, kar bi pomenilo okoli 58 evrov več na mesec. Učitelj bi na leto pridobil 1100 evrov oziroma približno 92 evrov na mesec, razvijalec programske opreme 1500 evrov oziroma 125 evrov na mesec, zdravnik pa 3400 evrov oziroma okoli 283 evrov na mesec.
»Naš odgovor je sprememba dohodninske lestvice, po kateri bo medicinska sestra na letni ravni pridobila skoraj 700 evrov, učitelj pa 1100, ker verjamemo, da mora davčna razbremenitev veljati za vse, ne pa samo za izbrance,« je dejal Golob. Gre za ponazoritvene izračune, saj bi bil dejanski prihranek odvisen od višine posameznikove plače, davčne osnove in olajšav. Predlog znižuje dohodnino, ne pa tudi prispevkov za socialno varnost.
Z več denarja v denarnicah do večje potrošnje
Golob je predlog povezal tudi z visoko gospodarsko rastjo v prvem polletju. Ta po njegovih besedah izvira iz povečanja izvoza zaradi tujih neposrednih naložb, ki so se začele in »bolj ali manj tudi končale« v času prejšnje vlade, ter iz večje domače potrošnje. »Do večje domače potrošnje lahko prideš s tem, ko daš ljudem več denarja, večjo plačo in božičnico. Ravno to se je izkazalo kot eden najboljših ukrepov za pospeševanje gospodarske rasti,« je dejal.
Prepričan je, da sprememba ne bi vplivala samo na posameznike in njihove denarnice, temveč bi z dodatnim spodbujanjem domače potrošnje pomagala ohraniti gospodarsko rast na sedanji ravni.
Predlog ocenjen na 700 milijonov evrov
V Svobodi želijo, da bi spremembe začele veljati 1. januarja 2027. »Tako kot nas je vlada poslušala pri biokomponentah, ki so jih umaknili iz goriva, verjamem, da bo tudi tukaj sprejela našo ponujeno roko,« je sklenila Bratuškova.
Spremembe na davčnem področju pripravlja tudi fokusna skupina pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Med predlogi so znižanje najnižje dohodninske stopnje s 16 na 10 odstotkov, dvig splošne olajšave s približno 5500 na 7000 ali 8000 evrov ter ukinitev najvišjega, 50-odstotnega razreda – tega bi Svoboda za ljudi z več kot 150.000 evri letnega dohodka ohranila. Po prvih izračunih bi prejemnik minimalne plače dobil približno 55 evrov več na mesec, zaposleni s povprečno plačo 90 evrov, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa okoli 100 evrov. Vse podrobnosti še niso znane, uveljavitve teh predlogov že v prihodnjem letu pa ni realno pričakovati.