Odstotek kadilcev se je med letoma 2019 in 2025 znižal s 23,2 odstotka na 20,9 odstotka, so pokazali rezultati nacionalne raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu. Skupno se je od leta 2007 odstotek kadilcev znižal za 4 odstotne točke, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Spodbudne spremembe so povezane z dosedanjimi posodobitvami zakonodaje in uvajanjem učinkovitih ukrepov nadzora nad tobakom, so ocenili.
Zakaj so potrebni dodatni ukrepi
Med temi ukrepi in posodobitvami so bili prepoved razstavljanja, promocije, sponzorstev in donacij, prepoved prodaje mladoletnim in dovoljenja za prodajo, prepoved značilnih okusov v tobačnih izdelkih za kajenje in velika slikovno-besedilna opozorila na embalaži, so našteli. Med premiki, ki so prispevali k zmanjševanju kajenja, so po oceni NIJZ tudi enotna embalaža cigaret in tobaka za zvijanje, prepoved kajenja in uporabe elektronskih cigaret v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, na funkcionalnih zemljiščih ustanov za vzgojo in izobraževanje ter v vseh vozilih v prisotnosti otrok.
»Ključno je nadaljnje posodabljanje zakonodaje,« so na sedanji točki jasni na NIJZ. Med poglavitnimi ukrepi izstopata regulacija maloprodajnega trga z zmanjšanjem števila oziroma gostote prodajnih mest, menijo. Na NIJZ se na primer zavzemajo za številčno omejene specializirane prodajalne teh izdelkov in za zvišanje obdavčitve, ki bi pomenilo občutno zvišanje cen. Lestvica, ki države razvršča glede na naprednost zakonodaje za nadzor nad tobačnimi izdelki, jasno kaže, da je Slovenija najšibkejša ravno na področju obdavčitve in cen teh izdelkov, so opozorili.
Opazno je upadla tudi registrirana poraba alkohola. Leta 2025 je znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. V primerjavi s predhodnim letom se je znižala za liter oziroma za desetino. Pri izračunu upoštevajo podatke o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač (vina, piva in žganih pijač), podatke o proizvodnji s kmetij, uvozu in izvozu ter tudi o zalogah alkoholnih pijač.
Še brez jasnega odgovora, kaj drži in kaj ne
Nekatere neuradne informacije, ki krožijo v zadnjem času, ne omenjajo novih ukrepov, ampak možnost sproščanja trenutnih omejitev. Te informacije sicer niso enotne. Poslanka Tamara Kozlovič (Svoboda) je vprašala, ali v zdravstvenem resorju pripravljajo spremembe, ki bi znova dopustile arome v elektronskih cigaretah. Poizvedovala je tudi, ali drži, da načrtujejo spremembe, ki bi omogočile širšo prodajo alkohola na bencinskih servisih. Nedvoumnega odgovora o spremembah na teh dveh področjih še ni bilo, je pa minister za zdravje Tadej Ostrc omenjal bodoči krovni zakon za področje preventive.
Ministrstvo za zdravje smo v teh okoliščinah med drugim povprašali, ali načrtujejo zmanjšanje prodajnih mest, pa tudi, ali bodo ohranili ali odpravljali obstoječe omejitve na področjih nadzora nad tobakom in alkohola. Zanimalo nas je še, ali držijo informacije, ki jih je izpostavila Tamara Kozlovič, in kaj v primeru nadzora nad tobakom načrtujejo v okviru krovnega zakona za področje preventive.
Posamezne delovne različice še ne predstavljajo končnih rešitev ali uradnih stališč, so nam sporočili z ministrstva za zdravje. Na ministrstvu nastajajo številna delovna gradiva in idejne zasnove, ki zahtevajo ustrezne strokovne podlage, analize ter razpravo z deležniki, so dodali. Ko bodo pripravili konkretne zakonske predloge, bodo z njimi seznanili javnost, so zagotovili. Zatrjujejo tudi, da ne pripravljajo sprememb zakonov, ki trenutno urejata omejevanje uporabe tobačnih izdekov in alkohola. Dodajmo, da vsebina prihodnjega krovnega zakona za področje preventive še ni znana.
Kot smo v Dnevniku že poročali, so na ministrstvu za zdravje letos omilili stališče glede spreminjanja zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bo omogočilo točenje alkohola v šolah zunaj časa pouka. Takšno odpravljanje obstoječih omejitev so predlagali v SDS, NSi, SLS in Fokusu, Demokratih ter Resnici. Ministrstvo je še lani vztrajalo, da bi bila tovrstna poteza izjemno slabo sporočilo o sprejemljivosti pitja alkohola, po novem pa stavijo na ravnotežje. Na eni strani tako zagovarjajo »dosledno zaščito otrok in mladostnikov pred škodljivimi vplivi alkohola, na drugi strani pa možnost smotrne rabe javne infrastrukture za potrebe lokalnega okolja v času, ko vzgojno-izobraževalna dejavnost v teh prostorih ne poteka«. Rahljanju trenutne omejitve medtem ostro nasprotujejo tako strokovna javnost kot nevladne organizacije, ki delujejo na področju javnega zdravja.
