Eno večjih kresovanj bo tradicionalno na ljubljanskem Rožniku, kjer se bo dogajanje pričelo ob 19. 30. Osrednji govorniki bodo predsednik ZSSS Andrej Zorko, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk ter predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Kres bodo prižgali ob 22. uri. Sledila bo zabava s skupino Šank Rock.
Večje kresovanje je napovedano tudi v Goričanah pri Medvodah. Tam Turistično društvo Goričane - Vaše pripravlja tradicionalno prvomajsko kresovanje, ki bo potekalo 30. aprila od 18. ure do 2. ure zjutraj. V osrednji Sloveniji na kresovanje vabijo tudi v Dolu pri Borovnici, kjer je začetek prireditve napovedan ob 19. uri.
V Mariboru bo osrednje kresovanje potekalo na hipodromu v Kamnici. Pričetek dogajanja je napovedan ob 17. uri, ko bo zbrane nagovorila generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Saška Kiara Kumer, kres pa bodo prižgali ob 21.30.
V Murski Soboti bo dopoldne postavitev mlaja na Trgu zmage s slavnostno govornico, predsednico Svobodnega sindikata Slovenije Mojco Stropnik, zbrane bo nagovoril tudi župan Damjan Anžel. Kresovanje z glasbenim programom bo od 17. ure v športnorekreacijskem centru Polana, kjer bo ob županu slovesna govornica sekretarka regijske organizacije ZSSS za vzhodno Slovenijo Zdenka Bobovec.
Na kresovanju z baklado v Gornji Radgoni je kot slavnostna govornica napovedana predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Tina Skubic. Večje tradicionalno kresovanje bo tudi na Ptuju, v Velenju ga bodo organizirali pod Belim dvorom na Gorici, novogoriška občina pa ga bo pripravila na Trnovski planoti. Celjani bodo tradicionalno kresovali na Špici, enega večjih kresov pa vsako leto postavijo tudi v Rušah.
Praznik dela po svetu obeležujemo od leta 1889
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.
Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.