Poslanka Alenka Bratušek iz Svobode je opozorila, da so na današnji izredni seji DZ, na kateri sta predloga proračunov za leti 2027 in 2028 predstavila premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj, dobili "novo potrditev zapravljive vlade, saj gre za leto 2027 za predlog rekordnega proračuna, kar se tiče odhodkov".
Ocenila je, da so bili ukrepi prejšnje vlade pod vodstvom premierja Roberta Goloba dobri. "Vse ukrepe, ki smo jih sprejeli mi, peljejo naprej, ničesar ne spreminjajo, ničesar ni od davčne razbremenitve," je povedala v izjavi za medije. Po njenih besedah očitno ukrepe načrtujejo za leto 2029. Medtem so v Svobodi vložili predlog sprememb zakona o dohodnini za razbremenitev ljudi srednjega razreda, je spomnila.
Kritična je bila do predloga za 15-odstotno znižanje transferjev posameznikom, največ na področju družinskih prejemkov in nadomestil. "Ali nameravajo skrajševati porodniška nadomestila ali otroške dodatke?" je vprašala. Opozorila je še na 500-milijonsko luknjo pri plačah. "Vlada je spremenila samo kadrovski načrt, pozabila pa je spremeniti številke," je povedala in pojasnila, da iz številk izhaja, da bo potreben 10-odstotni rez pri javnih uslužbencih.
V okviru današnje razprave na vladi v senci je ocenila, da ima najbrž vlada že v predalu predlog zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ga bo predstavila po izvedenih referendumih. Vprašala se je, ali se napoveduje ustavitev plačne reforme in opozorila tudi na reze pri transferjih v javne zavode, kjer se znesek nominalno znižuje za tri odstotke.
Predsednik Svobode Golob je v izjavi opozoril, da vlada "jemlje znanosti, šolstvu in zdravstvu, sredstva pa krepi samo na postavki orožje". "V proračunu ni ne duha ne sluha o nižjih davkih, veljajo samo dolgovi, ki jih morajo poplačati tujcem, ki so jim pomagali, da so prišli do oblasti," je dejal in dodal, da je ključno vprašanje, katero orožje in kje se bo kupovalo.
Do velikega povečevanja sredstev za obrambo je bil v ločeni izjavi za medije kritičen tudi prvak Levice Luka Mesec. Ob tem, da je vlada izpraznila sklad za upokojence, bi po njegovem morali goreti vsi alarmi. Zelo kritičen je bil do tega, da bo vlada rezala pri socialni državi in šolstvu. Čudno se mu zdi, da je vlada govorila, da je podedovala proračunsko luknjo, sedaj pa sama obseg proračunske porabe dviguje še za 1,1 milijarde evrov. Prav tako se za povsem nasprotne kažejo njihove izjave pred volitvami, da Slovenija brede v gospodarski prepad, sedaj pa lahko povečujejo porabo zaradi dobrih gospodarskih rezultatov, ki so jih podedovali, je še dejal Mesec.
Nekdanji minister za finance Klemen Boštjančič iz Svobode je na seji vlade v senci opozoril, da je v predlogu proračuna za leto 2027 predvidena prodaja državnih stavb v višini 303 milijonov evrov. "Država je lani s to prodajo iztržila manj kot šest milijonov evrov, v sprejetem proračunu za leto 2027 je iz tega naslova načrtovala pet milijonov evrov. V gradivih ni nobenega seznama," je dejal. Če se to ne bo zgodilo, bo primanjkljaj proračuna narasel z načrtovanih 2,87 odstotka BDP na 3,24 odstotka BDP, je navedel.
Glede napovedi vlade o zniževanju dolga tudi s porabo likvidnostnih rezerv proračuna je opozoril, da v prav tem obdobju zapade največji del dolga. "Temu se ne reče konsolidacija, to je povečanje tveganja refinanciranja," je ocenil. Najbolj pa ga moti v rebalansu znižanje transferja v pokojninsko blagajno in nadomestitev z denarjem iz demografskega rezervnega sklada. "Vir se porabi, a obveznosti ostanejo vsako leto," je dejal.
Poslanec in predsednik SD Matjaž Han je po današnji izredni seji DZ v izjavi za medije pozdravil dobro gospodarsko rast, a opozoril, da živimo v težkih časih, zato bi se po njegovem več morali pogovarjati o energetiki. "Kar se tiče vojn, je varnost pomembna, a nas skrbi, zakaj se zmanjšujejo sredstva za znanost, za zdravje," je dejal.
Han je prepričan, da bi se morali več pogovarjati tudi o davčni politiki, tako politiki kot stroka in socialni partnerji. "Da bi naredili neko davčno politiko, ki bi bila temelj za razvoj države," je pojasnil. Po njegovem se vse preveč pogovarjamo za nazaj in premalo za naprej. "Ključni za razvoj so javno šolstvo in javno zdravstvo," je poudaril.
Rado Gladek iz SDS pa je izpostavil omenjene tri proračunske stebre, in sicer stabilnost, varnost in predvidljivost. "Velik del je namenjen investicijam, pa tudi podpori gospodarstvu. Predloga proračunov nakazujeta smer, ki je zaveza koalicijske pogodbe - da bomo skrbeli za razvoj," je ocenil.
Po njegovem mnenju je tako vlada pripravila proračun, ki je fiskalno vzdržen. Ob rekordni zaposlenosti je po njegovem prepričanju prav, da se pregleda socialne transferje in da "ti transferji pridejo v prave roke in tistim ljudem, ki to pomoč dejansko potrebujejo". Proračuna ne upoštevata rešitev iz interventnega zakona, saj bo o njem potekal referendum. "Zato jih tudi ne moreta," je dodal.