Za leto 2027 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj bi morala že najpozneje do 1. oktobra poslati v obravnavo in potrditev v DZ.
Za leto 2027 je v državnem proračunu predvidenih 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal Šircelj.
Leto pozneje, ko je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, naj bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.
Šircelj je zagotovil, da so proračunski dokumenti v skladu s fiskalnimi pravili. "Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo," je dejal.
Premier Janez Janša je povedal, da vlada v prihodnjih dveh letih prav tako še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju za po deset odstotkov, kot so pred dnevi poročali mediji. Prerazporeditev človeških virov znotraj javnega sektorja se mu sicer zdi nujna, a preden se je bo vlada lotila, se bo o tem posvetovala z ljudmi na referendumu, ki bo predvidoma še letos, je povedal.
Šircelj je pohvalil gospodarstvo, ki je po njegovih besedah v odličnem stanju, narašča tudi kreditna aktivnost bank. Mednarodni denarni sklad je pred kratkim Sloveniji za letos napovedal 3,2-odstotno gospodarsko rast in za prihodnje leto 2,2-odstotno. Takšna rast je ena najvišjih v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti, je dejal.
Po drugi strani se mu zdi skrb zbujajoče tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. "Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi drugih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnega koli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli deset odstotkov," je dejal o politiki prejšnje vlade.
Vlada je odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, popraviti. "To bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028," je dejal Šircelj in napovedal, da bodo nadaljevali z gospodarsko rastjo, pa tudi s povečanimi investicijami države, pri katerih si želi večjega sodelovanja tudi zasebnih institucij in bank. "S tega zornega kota je naše vodilo zelo preprosto – močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva," je dejal.
Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila le nekaj dni zatem, ko je DZ sprejel rebalans letošnjega proračuna. Z njim se letošnji odhodki povečujejo na 18,8 milijarde evrov, prihodnje leto bodo torej od letošnjih višji za približno 600 milijonov evrov. Kot je pojasnil Janša, se najbolj povečujejo sredstva, ki jih potrebujemo, da bomo lahko porabili 2,5 milijarde evropskih sredstev, kolikor jih ima Slovenija še na voljo iz tekočega večletnega finančnega okvira.
Povečujejo se tudi sredstva za občine. Potem ko se je povprečnina na prebivalca za leto 2026 z rebalansom zvišala za deset evrov na 845 evrov, se bo po Šircljevih besedah za prav toliko tudi prihodnje leto. S socialnimi partnerji pa se bodo še dogovorili o ustrezni uskladitvi zneskov in lestvice za odmero dohodnine, je dejal. Celovit predlog davčne reforme medtem Janša na mizi članov vlade pričakuje v začetku prihodnjega leta.
Vlada poskuša izpolnjevati tudi zavezo o namenitvi dveh odstotkov BDP za obrambo. Janša je ob tem zanikal, da bi prerazporejala sredstva iz pokojnin na orožje. "Pokojnine so stoodstotno zajamčene, vključno z uskladitvami, ki so zakonska obveznost," je zagotovil.
Pojasnil je še, da vlada pošilja predlog proračunov v DZ z nekajdnevno zamudo, ker so poslanci šele pred nekaj dnevi potrdili rebalans letošnjega proračuna, brez tega pa načrtovati za naprej ni mogoče. Poleg tega je čakala na najnovejše gospodarske napovedi.
Sicer pa Janša pričakuje, da bo treba že kmalu v začetku leta 2027 pripraviti rebalans, kajti v danes sprejetih dokumentih še niso mogli upoštevati učinkov interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga v prihodnjih mesecih čaka referendum. Rezultat referenduma bo pokazal, v katero smer bomo šli – v smer uspešne Slovenije, kjer izkoriščamo potenciale, ali pa v smer neke zavisti, je dejal.