V ŠOS menijo, da je posledica pomanjkanja nastanitev za študente stanje, v katerem ti na trgu najemajo ali draga ali manj kakovostna stanovanja oziroma postelje, pri tem pa drugim najemnikom »pomagajo« pri zvišanju cen najema ali nižanju kakovosti namestitev.
»Pristojno ministrstvo je v zadnjih letih naredilo nekaj korakov v smer povečanja kapacitet v javnih domovih (predvsem z zagotavljanjem sredstev), vendar pri tem opozarja, da so priprava projektov, nakup, gradnja in obnova v domeni univerz oziroma študentskih domov, ki jih upravljajo in ki so do teh sredstev tudi upravičeni. Pod črto lahko rečemo, da so se v zadnjih letih zagotovile dodatne postelje na Primorskem, v Ljubljani, kjer je stanje prav tako izjemno problematično, pa ne,« so kritični v ŠOS.
Pojasnili so, da iz razpisa subvencioniranih ležišč za leto 2025/2026 izhaja, da je študentom na voljo 7029 postelj v Ljubljani, 2400 v Mariboru in 544 na Primorskem. V ŠOS ob tem opozarjajo, da bi več nastanitev potrebovali v vseh študijskih središčih, saj podatki prijav na razpis kažejo, da so prav v vseh študijskih središčih čakalne vrste za vselitev.
Tuji študentje brez možnosti subvencije
»Opozarjamo, da tuji študentje, ki v Sloveniji redno študirajo, nimajo niti možnosti subvencioniranega bivanja v študentskih domovih, teh pa je okoli 10.000. Če bi želeli zagotoviti postelje za vse študente, ki želijo bivati v študentskem domu, ocenjujemo, da bi morali kapacitete v študentskih domovih vsaj podvojiti,« so izpostavili v ŠOS in dodali, da je primanjkljaj največji v Ljubljani in na Primorskem.
V letošnjem študijskem letu v študentskih domovih biva dobrih 12 odstotkov študentov, dodatna dva odstotka in pol pa v zasebnih študentskih domovih, dijaških domovih in pri zasebnikih s subvencijo. Po ocenah ŠOS približno polovica študentov v času študija biva doma, preostala tretjina vseh študentov pa posteljo najema na trgu.
Pri izbiri študentskega doma je, kot svetujejo v ŠOS, smiselno razmisliti o njegovi oddaljenosti od fakultete in o stanju samega študentskega doma, torej o tem, kdaj je bil nazadnje prenovljen, ali gre za apartma ali za sobo, ali gre za eno- ali dvoposteljno sobo. Cena mesečnega najema je odvisna od posameznega doma, praviloma pa se giblje med 70 in 150 evri, kar vključuje tako stanarino kot druge stroške. Subvencije so v mesečni najem že zajete in jih študentje ne prejemajo ločeno.
Kako je z namestitvami pri zasebnikih?
Tako kakovostni kot stroškovni razpon je pri najemanju na trgu večji kot pri študentskih domovih, poudarjajo v ŠOS. »Praviloma so cene višje (še posebej če gre za namestitev, ki ni subvencionirana), prav tako je (a ni nujno) študentom težko zagotoviti razumevajočega najemodajalca. Po naših podatkih študentje v povprečju namenjajo med 300 in 500 evri in več za najem postelje pri zasebniku, kar je seveda odvisno od več dejavnikov (oddaljenost, število sostanovalcev, velikost stanovanja, starost stanovanja in opreme …).«
Rezultati ankete, ki so jo opravili v ŠOS, kažejo, da so ključne težave študentov, ki bivajo v najemu, visoke cene najemnin (55 odstotkov) in stroškov bivanja (54 odstotkov) ter slabi pogoji bivanja (43 odstotkov). 22 odstotkov jih je odgovorilo tudi, da jih motijo drugi pogoji bivanja (na primer sprejemanje obiskov).
Med ključnimi izzivi, s katerimi se v tem času ubadajo v ŠOS, poleg subvencioniranega bivanja oziroma bivanja študentov na splošno izpostavljajo tudi problematiko duševnega zdravja. Ta je namreč med študenti na nezavidljivi ravni, obenem pa v ŠOS opozarjajo na pomanjkanje sistemskih ukrepov za izboljšanje stanja.