Po sedanji ureditvi so postopki za najvišje uradniške položaje v pristojnosti uradniškega sveta. Uradniški svet, katerega ukinitev so predvideli že v koalicijski pogodbi, ima 12 članov, tri imenuje predsednik republike izmed strokovnjakov s področja javnega sektorja, tri izmed sebe izvolijo uradniki, dva imenujejo reprezentativni sindikati, štiri pa vlada na predlog ministra, pristojnega za javno upravo.
Za zasedbo najvišjih uradniških položajev v državni upravi – položaje generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev in vladnih služb ter načelnikov upravnih enot – je predviden poseben javni natečaj.
Uradniški svet za vsak primer imenuje posebno natečajno komisijo, ki preveri, ali kandidati izpolnjujejo pogoje, ter ugotavlja, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za določen položaj. Končna izbira je prepuščena pristojnemu funkcionarju. Ta izbira med kandidati, ki jih je komisija ocenila kot primerne, in izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Lahko pa tudi oceni, da nobeden od predlaganih kandidatov ni primeren za določen položaj.
V gradivu za vlado, objavljenem na vladnih spletnih straneh, sicer predlog novele zakona o javnih uslužbencih ni objavljen, a je iz gradiva razvidno, da je predvidena ukinitev uradniškega sveta.
Organi bodo sami vodili natečaje
Je pa STA pridobila zakonski predlog, iz katerega izhaja, da bi pogoje za uvrstitev v izbirni postopek, kot na primer pravočasnost prijave in popolnost vloge, izvajal center za kadre. Nato pa bi se izbirni postopek nadaljeval pri posameznem organu, in sicer pred posebnimi natečajnimi komisijami, ki bi jih za vsak primer posebej imenoval predstojnik organa oz. funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Predvideno je, da bi komisijo sestavljali javni uslužbenci, zaposleni v organih državne uprave, pri čemer bi bil eden zaposlen v organu, v katerem bo kandidat opravljal položaj.
Posebna natečajna komisija bo morala pred začetkom postopka določiti merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov. Med merili mora biti obvezno vključeno vsaj poznavanje pristojnosti in področja dela organizacijske enote oziroma organa, katerega vodenje kandidat prevzema.
Ta ureditev bo tako precej podobna tisti, ki je veljala pred uvedbo uradniškega sveta leta 2003. Ta je bil uveden v paketu reform javne uprave, ki jih je vodil takratni minister Rado Bohinc in so bile del reform, ki jih je Slovenija izvajala v sklopu pogajanj za vstop v EU.
Utemeljitev: Večja učinkovitost
Ministrstvo v gradivu za vlado pojasnjuje, da gre za poenostavitev in povečanje učinkovitosti teh postopkov. Ocenjuje, da predlagane rešitve predstavljajo racionalizacijo ravnanja s kadri v organih državne uprave. Med finančnimi posledicami navaja, da z ukinitvijo uradniškega sveta ne bo več stroškov sejnin predsednika in članov uradniškega sveta ter predsednikov in članov posebnih natečajnih komisij.
Gradivo je ministrstvo sredi prejšnjega meseca poslalo v usklajevanje reprezentativnim sindikatom, v začetku tega tedna je z njimi potekal tudi usklajevalni sestanek. Kot so zapisali v gradivu za vlado, "sindikati izpostavljajo predvsem problem zmanjšanja vloge sindikatov v izbirnih postopkih posebnih javnih natečajev, opozarjajo na izostanek enotnih meril za izbiro in metod preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov ter pozivajo k sprejemu novega kodeksa ravnanja v sodelovanju z njimi".