Kot so v odzivu za STA poudarili v organizaciji, je pri načrtovanju prometa treba dosledno upoštevati načela celostnega prometnega pristopa in prednost dati energetsko učinkovitim ter trajnostnim oblikam mobilnosti.
"Nove ceste praviloma spodbujajo dodaten promet, zastoji se v nekaj letih vrnejo na isto stopnjo, hkrati pa se povečuje odvisnost prebivalcev od vse dražjih osebnih avtomobilov oz. prisilno lastništvo avtomobilov. Trajnostni načini premikanja niso le pravičnejši, ampak tudi cenejši," so opozorili.
Opominjajo tudi, da je glede na izkušnje za zmanjševanje socialne izključenosti zaradi slabih prometnih povezav ključnega pomena kakovosten javni prevoz. "Ob tem ne smemo spregledati, da skoraj polovica prebivalstva ne vozi avtomobila, ta delež pa še narašča. Če se osredotočamo zgolj na gradnjo cest, breme mobilnosti prenašamo na posameznike, ki so tako prisiljeni v nakup avtomobila, ali pa ostajajo nemobilni, če si ga ne morejo privoščiti," so posvarili.
Glede zavezanosti nove koalicije razvoju energetskega sistema na kombinaciji jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije ter ostalih obnovljivih virov, med katere ne štejejo vetrne energije, so v Fokusu prepričani, da tako sončna kot tudi vetrna energija ter biomasa omogočajo raznoliko energetsko mešanico in prinašajo večjo stabilnost stroškov na dolgi rok. "Izkušnje aktualne in preteklih naftnih kriz kažejo, da je odvisnost od fosilnih goriv ne samo slaba za okolje, ampak tudi predraga, zato potrebujemo čim več lastnih virov, s katerimi lahko obenem krepimo odpornost," so poudarili.
Ob tem izpostavljajo, da razvoj sončne energije, predvsem na industrijskih in stanovanjskih stavbah, vrača določeno mero energetskega nadzora občinam, podjetjem in prebivalcem, saj temelji na lokalno dostopnih virih. "Primeri energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so prebivalcem ponovno omogočile dostop do lokalne proizvodnje energije po nadzorovanih in stabilnih stroških, jasno potrjujejo prednosti takšnega pristopa. To je lahko posebej pomembno za podeželska in bolj oddaljena območja, kjer so gospodinjstva pogosto bolj izpostavljena višjim stroškom energije in transporta," so navedli.
V zvezi z napovedjo prihodnje koalicije glede vzpostavitve termične obdelave odpadkov v sežigalnicah pa so povedali, da te ustvarjajo t. i. lock-in učinek, saj za učinkovito delovanje potrebujejo stalen dotok gorljivih odpadkov, kar ustvarja sistemski pritisk, da se odpadki proizvajajo, ne pa da se njihova količina zmanjšuje. "To je v nasprotju s cilji trajnostnega razvoja in dolgoročno zavira sistemski razvoj trajnostnih rešitev," so opozorili.
Ker sodobni odpadki vsebujejo velik delež plastike, ki je narejena iz nafte, je sežiganje "v resnici le prikrito kurjenje fosilnih goriv". "Sežigalnice ne prinašajo energetske neodvisnosti, ampak nas pustijo izpostavljene cenovnim šokom, geopolitičnim napetostim in motnjam v dobavnih verigah," so dodali.
"Države, ki jih slovenske oblasti pogosto navajajo kot primere dobre prakse, danes že drastično prilagajajo svoje strategije glede ravnanja z odpadki. Danska na primer načrtuje zmanjšanje kapacitet svojih sežigalnic za približno 30 odstotkov, saj ugotavlja, da te dolgoročno niso okoljsko in ekonomsko optimalna rešitev," so poudarili.
Glede zaveze prihodnje koalicije k prizadevanjem za odpravo kuponov evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS) na ravni EU pa v Focusu izpostavljajo, da sistem ETS vidijo kot pomemben okoljski mehanizem, saj "postavlja jasno omejitev skupnih emisij toplogrednih plinov, hkrati pa s ceno emisij podjetja spodbuja k zmanjševanju izpustov in vlaganju v čistejše tehnologije".
"Sistem tako nagrajuje učinkovitost in pospešuje prehod v bolj trajnostno gospodarstvo. Nova shema ETS 2 bo ta pristop razširila še na stavbe in promet – prav ta sektorja prispevata največ emisij in sta največja porabnika energije, kar pomeni, da je shema ETS 2 ključna za podnebne cilje, konkurenčnost Evrope, energetsko varnost in zaščito najranljivejših," so navedli.