Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so namreč zahtevali, da DZ odloča o odločitvi kolegija predsednika DZ, s katero so vodje poslanskih skupin določili število mest poslanskih skupin v delovnih telesih in poslanske skupine, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles.
V omenjenih poslanskih skupinah se namreč ne strinjajo z razrezom mest. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat moralo pripasti več predsedniških mest. V Levici pa so nezadovoljni, ker niso dobili mest v odborih za zdravje, izobraževanje in okolje, in opozarjajo, da se po poslovniku DZ vsaki poslanski skupini praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
DZ je sicer odločitev kolegija potrdil z 56 glasovi za in tremi proti. Glasovi proti so prišli iz Svobode, drugi njeni poslanci pa so bili vzdržani. Tudi v Levici in Vesni so odločitev kolegija naposled potrdili ob obljubi predsednika DZ Stevanovića, da bo kolegiju predsednika posredoval predlog sprememb tega sklepa, s katerim bi poslanski skupini Levica in Vesna določili dodatna mesta v delovnih telesih DZ.
Poslanci so nato s 76 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ. Poslanci Levice in Vesne so bili na tem glasovanju vzdržani.
Poslanci so o sestavi komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali posebej. Z 79 glasovi za in dvema vzdržanima poslancema SDS so poleg predsednice Sluge in podpredsednika Uraniča za člane Knovsa imenovali še Tamaro Vonta (Svoboda), Aleša Hojsa (SDS), Žana Mahniča (SDS), Janeza Žaklja (NSi, SLS in Fokus), Damijana Bezjaka Zrima (SD), Tadeja Ostrca (Demokrati) in Tino Brecelj (Levica in Vesna).
SDS z največ predsedniškimi mesti v delovnih telesih
Največ predsedniških mest bo imela SDS, in sicer bo ob 28 poslancih vodila osem delovnih teles. Svoboda bo s poslancem več prevzela vodenje petih delovnih teles, trojčku okoli NSi pa je ob devetih poslancih pripadlo vodenje štirih odborov DZ.
Poslovnik DZ glede razreza mest v parlamentarnih delovnih telesih določa, da se pri določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost poslanske skupine ter razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Pri določanju vodilnih funkcij pa se ob velikosti poslanske skupine upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v DZ.