V skladu z izpodbijano določbo novele zakona iz lanskega leta koncesionar izvaja dejavnost nepridobitno, tako da presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, in sicer za investicije v prostore in opremo, za stroške usposabljanja in izpopolnjevanja ter za plače zaposlenih ali tekoče stroške poslovanja.
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in drugi pobudniki so poudarili, da je ustavno sodišče že z odločbo iz novembra 2018 presodilo, da je bila ureditev, kolikor je urejala presežke prihodkov za izvajalce zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki, v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude.
Zakonodajalec po njihovem mnenju ni navedel ustavno dopustnih razlogov za ponovno omejevanje porabe morebitnih presežkov in je ureditev, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, v nebistvenih delih zgolj terminološko spremenil. Izpodbijana ureditev je po njihovem prepričanju tudi v neskladju s pravico do zasebne lastnine.
Ustavno sodišče pa v odločbi, ki jo je pridobila STA, navaja, da izpodbijana ureditev izrecno poudarja namensko porabo javnih sredstev, hkrati pa iz navedb vlade in DZ izhaja tudi široka razlaga pojma poraba za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Še zlasti to velja, kolikor se določba nanaša na koncesionarje, ki so fizične osebe. Bistvo izpodbijane ureditve je glede na pojasnila vlade in DZ torej preprečevati kopičenje presežkov, katerih poraba ne bi bila v najširšem smislu usmerjena v zagotavljanje zdravstvenih storitev, meni sodišče.
Konkretna uporaba oziroma razlaga izpodbijane ureditve je po njegovih navedbah torej glede na zdajšnja pojasnila in podatke lahko odvisna tudi od vsakega posameznega primera. To kaže, da so morebitne posledice izpodbijane ureditve na koncesionarje v praksi lahko zelo različne. Izpodbijano določbo je mogoče razlagati glede na okoliščine konkretnega primera.
Po oceni sodišča je v primeru, da se morebitni ustvarjeni presežek porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, razumno pričakovati, da se bo ta dejavnost opravljala pod boljšimi pogoji za paciente, boljše pa bodo tudi možnosti za obstoj koncesionarja na trgu oziroma za ohranitev obstoječega obsega javne zdravstvene službe. Navedeno po mnenju sodišča pozitivno prispeva k dostopnosti zdravstvenih storitev.
Glede očitka o neskladju izpodbijane ureditve s pravico do zasebne lastnine pa sodišče meni, da namen izpodbijane ureditve ni v omejevanju dohodkov, ampak v preprečevanju, da bi se v javnem zdravstvenem sistemu, ki se financira iz javnih sredstev, ustvarjali presežki iz teh sredstev, katerih poraba ne bi imela nobene povezave z zdravstveno dejavnostjo.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Tamara Kek in sodnika Rok Čeferin in Marko Starman. Čeferin in Starman sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji. Sodnice Nina Betetto, Neža Kogovšek Šalamon in Katja Šugman Stubbs so medtem podale pritrdilna ločena mnenja.