Pred kratkim se je na dnevih državnih odvetnikov v javnem nastopu dotaknil tudi poskusa vplivanja na zadnje slovenske volitve. »To so bila dejstva in ne nameravam se pretvarjati, da to ne obstaja, da v sobi ni slona. To preprosto ni v mojem značaju, da bi se sprenevedal o stvareh, ki jih vsi vemo,« si tudi danes ne želi zatiskati oči (in ust). Ustavno sodišče bo odločalo o ustavni pritožbi zaradi domnevnih kršitev pravice do svobodnih in demokratičnih volitev, pri čemer se utegne zgoditi, da mu bo kdo izjavo o poskusu vplivanja na slovenske volitve oporekal. A ga to ne skrbi: »Povedal sem samo dejstva, ki so bila splošno znana, in seveda mi na kraj pameti ne pade, da bi predlagal svojo izločitev zaradi te izjave, za katero trdno stojim.«
Kako v teh dneh okoli dneva državnosti, ki je vedno priložnost za (samo)preizpraševanje, kje kot država smo in kam gremo, razmišljate o nevarnosti demokratičnega nazadovanja, na katero ste opozarjali že decembra ob dnevu ustavnosti?V Evropi v zadnjih letih opažamo proces demokratičnega nazadovanja in nazadovanja pravne države. To se kaže predvsem na način, da v nekaterih državah izvršilne oblasti širijo meje svojih pristojnosti čez ustavno določene meje, si poskušajo podrediti sodstvo, omejiti neodvisnost medijev, politično konkurenco … Ta proces poteka postopoma, korak za korakom. Ker ga vodijo izvoljeni predstavniki ljudstva, se lahko zgodi, da demokratično nazadovanje opazimo prepozno, ko ni več poti nazaj. Na tak način se demokratične ureditve spreminjajo v avtokratske. To se dogaja v več evropskih državah. Omenil bi izjavo predsednika Zvezne republike Nemčije, Franka Walterja Steinmeierja, ki je dejal, da je demokracija v Nemčiji ogrožena. Drugi skrb vzbujajoči pojav, ki ga v Evropi opažamo v zadnjem času, pa je vzpon skrajnih desničarskih gibanj. V Franciji je francoska nacionalna stranka trenutno že pod vrhom po meritvah priljubljenosti, nemško AfD, ki je zelo blizu nacizmu, pa bi po nekaterih podatkih volilo že več kot 30 odstotkov Nemcev. Še posebno skrb vzbujajoče je, da imajo te skrajno desničarske stranke vedno več mladih volilcev. Vzpon nacizma v Evropi je vse bolj nevaren.
Prav ustavna sodišča so ali pa bi morala biti neki branik demokratičnosti oziroma ustave in njenih varovalk. Je njihov pomen torej zdaj še večji?Absolutno, na splošno je sodstvo tista institucija, ki – če je sodstvo močno, kakovostno in pogumno – lahko poskuša ustaviti to demokratično nazadovanje. Naše ustavno sodišče se pogosto srečuje s tujimi visokimi sodišči in z njimi delimo stališče, da je predvsem sodstvo tisto, ki lahko ustavi te za demokracijo nevarne družbene procese. K temu pa lahko prispevajo tudi nekatere druge neodvisne institucije, recimo samostojno državno tožilstvo, tudi vsaj razmeroma samostojna policija, ki mora preganjati tudi politike, če so storilci kaznivih dejanj. Te institucije imajo izredno pomembno vlogo v današnjem času.