Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
V sindikalnih centralah v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.
Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek – predlagatelji zakona so ga ocenili na 570 milijonov evrov, bivši finančni minister Klemen Boštjančič na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov – se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
Le nekaj dni po parlamentarni potrditvi zakona so ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volilcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Sindikalisti, prepričani, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo, so se zato junija obrnili na ustavno sodišče.
Nekateri mediji so v minulih dneh navajali neuradne informacije, da bi utegnilo ustavno sodišče referendum dovoliti, v delojemalskih vrstah pa naj bi si želeli zelene luči vsaj za odločanje o tistih členih, ki niso davčne narave. Mnenja ustavnih pravnikov o dopustnosti referenduma so medtem različna. Ali bo sodišče obravnavo zahteve za ustavno presojo zaključilo že danes, sicer ni gotovo.