"Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo," so institucije zapisale v današnjem sporočilu za javnost.
Vlada je namreč danes potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SKOK). Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ SKOK in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Institucije so v sporočilu opozorile, da pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bili vključeni niti z njim seznanjeni. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi dejansko sodelovali. "S tem so bili kršeni tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti," so navedli.
Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni. "Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku," so poudarili.
To izrecno poudarja tudi posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen. "Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino," so navedli.
Še pred začetkom obravnave predloga v DZ institucije pričakujejo, da bo dovolj časa za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah, pa tudi za ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko prinesle pozitivne spremembe.
Kritični do predloga so tudi v sodstvu. Z vrhovnega sodišča so danes sporočili, da s predlogom niso bili seznanjeni oziroma so se z njim seznanili, ko je bil ta že objavljen. "Predlog sicer v sodstvu še preučujemo, a je prvi vtis skrb vzbujajoč," so za STA dodali na vrhovnem sodišču, kjer bodo več povedali v petek.
Niti sodni svet ni bil seznanjen s predlogom, prav tako ni sodeloval pri njegovi pripravi. Ko bodo predlog prejeli, ga bodo v okviru svojih pristojnosti obravnavali, po potrebi oblikovali in podali svoje pripombe, so odgovorili za STA.
Tudi po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o SKOK v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva, so opozorili. Podrobneje naj bi predlog komentirali v petek, so napovedali.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) se je na predlog zakona o SKOK danes na kratko odzvalo za slovenske dopisnike v Bruslju. "Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave ter na splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji," so zapisali.
